DO PRETSEDATELOT NA R.MAKEDONIJA PREMIEROT NA R.MAKEDONIJA GR^KATA AMBASADA VO R.MAKEDONIJA vo glavniot grad Skopje na na{ava R.

Размер: px
Започни от страница:

Download "DO PRETSEDATELOT NA R.MAKEDONIJA PREMIEROT NA R.MAKEDONIJA GR^KATA AMBASADA VO R.MAKEDONIJA vo glavniot grad Skopje na na{ava R."

Препис

1 1 DO PRETSEDATELOT NA R.MAKEDONIJA PREMIEROT NA R.MAKEDONIJA GR^KATA AMBASADA VO R.MAKEDONIJA vo glavniot grad Skopje na na{ava R.MAKEDONIJA VO ELADA SEKOGA[ SE GOVOREL SAMO PELAZGISKI JAZIK Vo Elada sekoga{ se govorel samo pelazgiski jazik. Ova proizleguvalo zaradi toa {to Elada sekoga{ bila pelazgiska,nejzinoto naselenie bilo pelazgisko,pelazgi=belaski. Spored Diodor, na Homer u~itel mu bil Pronapides, koj u{te go koristel pismoto na Pelazgite. Lin bil slavniot tra~ki muzi~ar i pesnik. Negovi u~enici bile Orfej i Tamir. Zatoa Diodor od Sicilija navel: Po predanieto, Lin, pi{uvaj}i so pelazgiski slova, ostavil prikazna za delata na prviot Dionis, kako i drugi prikazni. Isto taka, se slu`ele so tie pelazgiski slova Orfej i Pronapides, Homerovi u~itel. Herodot zboruval deka Pelazgite govorele so varvarski jazik. Platon vo Kritija govori za jazikot na varvarite, koi u{te vo negovo vreme govorele so varvarskiot jazik. H.D.F.Kito istaknuva: Pelazgiskite xepovi prodol`ile da govorat... varvarski jazik za Herodot... Toj (Herodot, R.I.) gi smetal Grcite (Helenite, R.I.) vo Jonija kako varvarski narod. Demosten, koj Filip Makedonski go narekol Varvar, bil potkupen od Persijancite protiv Makedoncite. Za Justin, Makedoncite bile po poteklo eden pelazgiski narod. Za Herodot Elada porano se narekuvala Pelazgija... narodot vo Atina i Atika bil pelazgiski. Spored Tukidid, taa sega se narekuvala Elada. Isto taka, istori~arot Prisk (5 vek), koj go opi{uval prateni{tvoto od Konstantinopol kaj Atila 448 godina, napi{al: vo Panononska nizina, R.I.) me{aj}i se so raznite narodi go nau~ile gotskiot, hunskiot i latinskiot, a me u sebe go govorele svojot varvarski jazik. Siprijan Rober vo 1846 godina pi{i: jazikot na Slovenite (Sklavinite, R.I.), koi gi vikaat varvarski. Zna~i, Eladcite, Makedoncite i Sklavinite (t.n.sloveni) govorele eden ist jazik: pelazgiski=varvarski=tn.slovenski. D.Obolenski go naveduva primerot, {to ja odgonetnuva vistinata deka narodot govorel na varvarski jazik. Toj govori: Pisatelite koi bile gordi na elegantniot stil na svojata proza, na primer princezata Ana Komnena i arhiepiskopot ohridski Teofilakt, so osobena i odbivna voobrazenost smetale deka se obvrzani da baraat pro{ka od svoite ~itateli zatoa {to od vreme na vreme }e spomenat po nekoe ime so varvarsko poteklo. Vladimir od Vasilij II pobaral da se o`eni so negovata sestra Ana... Spored izmislenata, no pogodna tradicija koja bi trebalo da poteknuva u{te od Konstantin Veliki, bile zabraneti brakovite me u potomcite na carskoto semejstvo i varvarite. Ovde se raboti za narodno=varvarsko (pelazgisko=t.n.homerovo=t.n.slovensko) poteklo. Ostrogorski za Foka pi{i: Pobunetite vojnici go dignale na {tit i go proglasile za car, podoficerot od poluvarvarsko poteklo i napu{taj}i gi svoite pozicii, trgnale kon Carigrad. Edniot roditel mu bil od carsko semejstvo, a vtoriot od narodot. Zna~i, vtoriot imal varvarsko poteklo. Obolenski prodol`uva: vizantiski sve{tenik (Teofilakt Ohridski, R.I.), napi{al `itie na Kliment Ohridski, vrz osnova na edno porane{no slovensko `itite na istiot svetec. Vo toa delo toj izobilno i so entuzijazam gi fali svetite Kiril i Metodij. Se gleda, site ovie li~nosti imale ist naroden t.n.homerov=t.n.slovenski jazik. Institutot za nacionalna istorija od Skopje- R.Makedonija, vo 2000 godina ja izdade Istorijata na makedonskiot narod. Vo tom prvi, na str. 408, 409 i 485 stoi: Naslednicite na arhiepiskopot Teodul bile dobri za{titnici na romejskata vlast vo Makedonija. Vo toa osobeno se istaknal arhiepiskopot Teofilakt Ifest, popoznat kako Teofilakt Ohridski, koj bil na ~elo na Ohridskata arhiepiskiopija kon krajot na 11 vek i po~etokot na 12 vek. (Toj imal, R.I.) negovi pisma i dve `itija za Tiverpolskite ma~enici i Kliment Oh-

2 2 ridski. Za nego Makedonija bila varvarska zemja, Makedoncite prostaci i varvari, nivniot jazik varvarski jazik, imeto na rekata Vardar varvarsko, na Ki~evo isto taka varvarsko itn... Arhiepiskopot Teofilakt vo edno svoe pismo otvoreno priznal: Bidej}i `iveam me u varvari, sum stanal prostak... vo varvarskata zemja Makedonija zapo~nale samite da se varvariziraat... `iveej}i podolgo me u varvarite... varvarski jazik... povarvaren... varvari... po rod Makedonec itn. Kon ova da se nadovrze poimot Varvari, koristen za anti~kite Makedonci, kako {to Demosten govorel za Filip Makedonski. Zatoa se govori po rod Makedonec. Zna~i, Makedoncite imale varvarski jazik. Toj bil sklavinski. Tokmu na sklavinski (oblasen) jazik govorele Solunskite Bra}a. Sklavini (oblasti) imalo niz Evropa, Azija i Afrika. Ne slu~ajno, Mavro Orbini govori za Sklavini (t.n.sloveni), a Sloveni proizlegol od Bo`jo Slovo. Ova bilo povod Rusite da ne bidat Sloveni, tuku samo rocki narod, zatoa{to tie pi{ele na recki. Pa zatoa tie bili samo Reckari. Koga tie gi prevzele slovata, tie se izjasnale za Sloveni. Za ova izvestuva carigradskiot patrijarh Fotij, {to go zapi{al vo 860 godina. Isto taka, Etrurcite, sozdava~i na Rim, prvo vreme bile Reckari (Runari), a potoa Sloveni, so svojot bog Perun, kako i Rusite. Deka Etrurcite bile Sloveni go pi{i Stevan Vizantiski. Bidej}i Peloponez bil sklavina, tamu se govorel samo sklavinski (oblasen) jazik. Maks Fasmer istaknuva deka Velegezitai, ~ija oblast vo 12 i 13 vek se vikala Velegezas... ~ie obrazuvawe voo~livo se vsoglasuva so imeto na Antite Taziarhos Dovragezas... Kone~no od 15 vek u{te za ponatamo{niot `ivot na Slovenite na Tajgetos kako svedok e mestoto od opi{uvaweto na patuvaweto na Laskaris Kanonos za Deutschland i severnite zemji da se spomeni, ~ie postanuvawe Vasiljev (Buzeskul- Festschrift str. 397ff) go postavil vo godina. Tamu Grkot (Romeec, R.I.) isto taka go opi{uva opkru`uvaweto na Libek i taa zemja ja narekuva Stlavounia. Toj toga{ ja dodal zabele{kata za srodnosta na libekskite Sloveni so Zigiotite na Pelopones. Eladcite kako Makedoncite vo 15 vek govorele pelazgiski=varvarski=t.n.homerov=t.n.platonov=sklavinski=t.n.slovenski jazik. A kako dokaz deka Makedoncite i vo 20 vek govorele t.n.homerov jazik e eden gr~ki avtor. Toj bil gr~ki lingvist Konstantin Tsioulkas. Toj vo 1907 godina vo negovata kniga potvrduva deka jazikot na Slavo- Makedoncite od Lerin vodi poteklo od raniot Homerov jazik. Za nego Homeroviot jazik bil t.n.slovenski. Sledi, toj da se samoubie. Mnogu avtori Eladcite otrule i ubile, a eden (Georgiev) duri se otka`al od ona {to toj go doka`uval. Inaku Eladcite sî makedonsko ni{tat, zatoa{to makedonskiot jazik bil samo t.n.homerov Obolenski pi{i: A Konstantin Porfirogenet, opi{uvaj}i go Peloponez neposredno posle 934 godina, veli deka pogolemata ~uma od , celata zemja bila slovenizirana i stanala varvarska. Ovde kaj nego e sklavinska=varvarska. Isto taka Obolenski naveduva: Kon krajot na dvanaesettiot vek Mihail Honijat u~eniot atinski mitropolit, poni`en od otkritieto deka negovata pastva od bednite selani koi zboruvaat na naroden jazik, ne ja razbiraat negovata bleskava prestava za starite Grci (Eladci, R.I.), gi zapi{al slednite zna~ajni zborovi: Posle dolgiot prestoj vo Atina i samiot stanuvam varvarin. Sv. Jovan naveduva: U~eweto na ribarot {to pravi {atori bleska na nivniot varvarski jazik pove}e od sonceto. Vo prilog se naveduva Memorandumot za anti~kite granici na Grcija od majorot J.S.Ardaf, S.B., R. E. 24 fevruari 1881 godina. Toj pi{i: Ovaa zaedni~ka odbrana dovela do sega{na upotreba na eden op{t jazik, gr~ki (koine, R.I.), no ostanatite od Amfilokijancite se u{te se Varvari.Ovde narodniot jazik bil samo varvarski=pelazgiski. Obolenski naveduva deka vo Grcija denes se sveduva na prili~no golemiot broj na toponimi so slovensko poteklo. Ova go potvrdil i Fasmer. Duri imalo slovenski poimi pred doa aweto na Slovenite. Bidej}i t.n.slovenski poimi imalo pred doa awe na t.n.sloveni, takvi kako narodi nemalo. Toa bile sklavini na pelazgiski jazik, a na koine temi. Bidej}i nikoj ne govori za temanski narodi, se potvrduva, poimot Sloveni stanal samo politi~ki poim. Vo Elada tn.slovenski jazik se odr`al se do so 19 vek. Ova go potvrdil Falmerajer, koj pi{el deka vo Elada se zadr`al slovenskiot akcent. Pak, vo Pesnata Mani, prevedena na germanski jazik, koja se odnesuva i za vladeeweto na prviot gr~ki kral Oton, vo nea so apostrof e vnesen temniot vokal, kako {to e vo makedonskiot=t.n.slovenski jazik. Isto

3 3 taka, prezimiwata koi na li~nostite im bile davani se spored dejstvijata {to tie gi vr- {ele/imale. Pa tie bile na makedonski=t.n.slovenski jazik. G.Ostrogorski pi{i: duhovitiot i literarno mnogu nadareniot Jakob Filip Falmeraer ( ), koj predizvikal senzacija so svojata, sekako preterana, teza deka Grcite vo Sredniot vek sosema podlegnale na slovenizacijata i oti gr~kiot narod kako takov od toga{ vsu{nost i ne postoi. H.R.Vilkinson ja naveduva tezata na Falmeraer od 1830 godina: Klasi~nite Grci bile potpolno zbri{ani za vreme na varvarskata invazija, a modernite Grci, vo nikoj slu~aj, ne se naslednici na Elinite. Miler, vo 1842 godina, vo toga{ najrasprostranetata i smetana za najavtenti~na karta, deka modernite Grci nemaat ni{to zaedni~ko so starite Grci, Elinite, kako i toa deka na Balkanot ne dominiraat Grcite kako nacija, {to bilo bez malku op{to prifateno dotoga{. Navodot ni objasnuva, deka toga{ postoelo samo Carigradska patrijar{ija i hristijanite bile nare~eni Grci. Taka Romil Xenkins ka`uva deka Slovenite go naselile Epir, Elada i Peloponez i dvata gospodaruva~ki narodnosni elementi vo Grcija vo 19 vek bile Slovenite i Albancite. A do 1767 godina postoela i narodnata=bulgarnata crkva, Ohridska arhiepiskopija. Do navedenata godina seloto Atina bilo pod Ohrid. Isto taka, Atina od 1836 godina bila pod Sobornata crkva na pravoslavieto Sv.Dimitrija - Bitola. Vo toa vreme imalo samo dva verski narodi: Turci=Muslimani i Grci=pravoslavni. Grcite bile pripadnici na Carigradskata patrija{ija, ~ii prostori istoriski bile samo na del od Trakija, a site drugi samo na Ohridskata arhipepiskopija. Sledi Eladcite, Epircite i site drugi Balkanci da bidat Bulgari, {to va`elo i za von Balkanot. So toa se potvrduva, nikoga{ nemalo bugarski narod, koj bil nov samo od 19 vek, nikako porano. Pak, vo kne`estvoto Bugarija prv slu- `ben jazik bil srpskiot itn. Za potvrda deka samiot poim bulgar ozna~uva nard e sledniot dokaz: Burg-as, burg=bulg=volg=volk=polk=polka...i kone~no, za sozdavawe na dr`avata Elada=t.n.Grcija najpove}e pari dalo semejstvoto Bulgaris, bra}a, koi `iveele vo t.n.grcija. Najdobro ova se objasnuva so gradot Bitola. Bidej}i Mehmed II gi razru{il site crkvi i manastiri, a gradot poradi niv bil nare~en Manastir, na starite temeli vo 1830 godina bila podignata crkvara Sv.Dimitrija. Bidej}i istata godina bila sozdadena dr`avata t.n. Grcija, poimot Grci stanal politi~ki. Bidej}i Makedoncite ne sakale da bidat Grci, tie vo 1870 godina ja podignale crkvata Sv.Bogorodica. Istata godina poimot Bugari stanal politi~ki. Sledi Makedoncite da ja podignat i crkvata Sv.Nedela itn. Grcija e od 19 vek. Spored H.S. Votson, se napravila gr~ka dr`ava, ama trebalo da se sozdade i gr~ka nacija. Se pojavil komplikuvan problem za jazikot vo novata dr`ava so noviot ve{ta~ki jazik, za kogo polemikata traela i vo tretata ~etvrtina na dvaesetiot vek. Hans-Lotar [tepan (2004), Makedonski jazol, Skopje pi{i: Korais okolu 1850 godina (po Hrista) od starogr~kiot (koine, R.I.) izvede jazik za nastava i oficijalen dr`aven jazik. Proizleguva deka do 1850 godina nemalo gr~ki jazik, tuku samo koine koj ne bil naroden tuku samo slu`ben jazik, {to opstoilo vo Carigradskata patrijar{ija. Gr~kiot jazik bil slu- `ben vo 1868 godina. Hahn, Johann- Georg, avstriski konzul za isto~nu Gr~ku, Putovawe kroz pore~inu DRINA I VARDARA po preporuci carske akademije nauka, proputovao u 1865 g., prevod na srpski 1876 godina, Belgrad, XXIV. Varo{ Ohrid.... Deka ovde po znaewe na vizantiskiot jazik. Zna~i, 1965 godina nemalo gr~ki jazik, tuku samo koine. Vilkinson naveduva, Nikolaides (1899) izbral komercijalen jazik, ama ne maj~in jazik : komercijalen jazici bile aramejski...koine, {to va`i za vulgarkoine-t.n.gr~ki. So toa e objasneto, narodi se samo onie, koi so maj~ini jazici govorat i pi{at. Toa va`elo za Makedoncite, koi na svojot pelazgiski jazik govorat od postledeno doba, i toa vo R.Makedonija na svoi govori. Tokmu zatoa samo Makedoncite se etni~ki narodi, a drugite samo dr- `avni.takov bil gr~kiot, koj duri imal 4 jazici: pelazgiski, koine, katarevusa i ponaroden. Sledi so ~etirite jazici ne mo`at da se razberat ~etvorica Grci. Deka toa e taka, dokaz se i delata na Grigor Prli~ev, koj tvorel na koine. Negovite dela ne mo`at da se razberat so katarevusa, u{te pomalku so ponarodniot, nikako so pelazgiskiot=tn.slovenski jazik. A vo prilog e navodot i na Vajgand: Temninata na minatoto isto taka e povod, da se bara novogr~kiot jazik da se napravi ednakov so starogr~kiot, dodeka narodniot jazik se gleda kako nedostoen za literaturen jazik.... Zna~i, denes Grcite pi{uvaat na nedostoen gr-

4 4 ~ki jazik, koj nema dativ, a se nastojuva da se odbegne genetiv, kako sprotivnost katarevusa, koj bil so ~etiri pade`i, kako germanskiot: nominativ, akuzativ, dativ i genetiv. Koine bil so 6 pade`i, kako {to bil Kiriloviot jazik. Spored navodot na Vajgand, Kiriloviot jazik bil kako koine. Zna~i, Kiril Solunski gi otfrlil semitskite zborovi. Ne slu~ajno, denes avtorite pi{at, gr~kiot jazik ima bliskost so arapskiot, aramejskiot i egipetskiot. [to se odnesuva za poimot Sloveni, ova go objasnuva Hahn. Spored nego, Ohri anite nikako (ne sakaat da bidat, R.I.) Sloveni.Vilkinson veli deka Sloven i Ilir e edno isto: Ilir, na primer, be{e upotrebuvan kako sinonim na Sloven, {to se povrzuva so V. Miler (1842), a toj go upotrebuva terminot Ilir za da ozna~i Sloven...Za Nestor (11-12 vek) Rusite poteknale od Ilirija. Spored Marin Barlet (16 vek), jazikot na Kiril Solunski e ilirski. Vo avstriskite dokumenti, ilirski jazik bil sklavinski jazik. Sledi ruskiot i srpskiot jazik da se jazikot na Kiril Solunski, a gr~kiot da e reformiran makedonski jazik koine od vremeto na Ptolemjcite. Za vreme na niv staroegipetskiot bil reformiran, od nego bile otfrleni semitskite zborovi i se do{lo do koptski jazik. Istoto go napravil i Kiril Solunski. A pa toj ni{to novo ne napravil. Faklsifikatot go napravile Evropjanite. Zna~i, iljada pati povtorenata laga stanuva vistina. Takva laga e i ona deka Makedoncite ne se razbirale so Eladcite, {to e najgolem falsifikat. Ako se sporedat site dela na anti~kite avtori, toa nikade go nema. Toa za prv pat se sretnuva vo rimskiot falsifikat Kvintij Kurtij Ruf. Ova se potvrduva na ednostaven na~in. Toj go koristi poimot Epir, a nego go vnesol Neron, spored Pir. Poimot Grci ne bil vo upotreba, tuku Greiki, {to za Makedoncite bilo navredlivo. Za ova ima prepiski me u carot Nikifor i Oton I. Latinski, koj bil kopija na koine od Liv Adronik (240 g.p.n.e.), bil beden so zborovi. Makedoncite vo 15 vek vo latinskiot vnesle u{te okolu koinski zborovi. Nikoga{ Makedoncite nemale namera za kon Zapad, {to bilo delo samo po 1054 godina. I kone~no, negovoto delo za prv pat e pe~ateno vo 15 vek. Duri kaj nego nema dokaz od kade toj pro~ital, deka Makedoncite ne se razbirale so Eladcite. Ovie se razbirale so Libe~anit, no ne so Makedoncite, {to e bez osnova. Vo poslednite dva veka, Evropjanite ja promenale istorijata. Ova mo`e sa se potvrdi i so imeto Heleni, {to proizleguvalo od Helios=Ilios= Sonce. Sledi biblisko ime da e i Elisavet, s=z, v=b: Elisavet=eli savet, Eli (bog=elios= Helios) moj savet=zavet, a zlatnoto tele bilo `rtva za grev, a grev bilo ako se bide pove}ebo`en=helen.tokmu zatoa Evreite,koga vo Aleksandrija, a samo tamu, go prevzele koine kako helenski=pove}ebo`en jazik se izjasnuvale za Heleni. Bidej}i Eladcite ne go prifa}ale hristijanstvoto, tie bile pove}ebo`ni=heleni.sledi Justinijan da ja zatvori Platonovata akedemija vo 529 godina. A i Rusite kako nehristijani, a pove}ebo`ci, bile Heleni. Se ova govori koine bil samo aleksandriski jazik, a poimot Heleni ne ozna~uval etni~ki narod. Poimot balkanski vo 1809 godina za prv pat go vnesol germanskiot geografi~ar A. Zeune. Nazivot Balkan, pak, toj go prevzel od francuskiot pisatel A.Bouea. Ovoj taka ja narekol Stara Planina vo Bugarija, iako nazivot Balkan ne se protegal niz cela Stara Planina. So toa {to nazivot Balkan ne bila niz cel poluostrov, {to va`elo za provincijata Ilirija, toj ne mo`el da bide ilirski nitu balkanski. Bidej}i toj za vreme na Filip i Aleksandar Makedonski bil makedonski, {to va`elo za vreme na...vasilij I i II Makedonski..., toj bil makedonski. Zna~i,sé bila po 1809 godina. Me utoa, postojat tradicii, deka Makedonija bila do Dunav, a Belgrad, Smederovo... se najduvale vo Makedonija. Antologija narodne poezije, priredio D-r Vinko Vitezovi} III, Juna~ke pesme, Beograd Izdava~ko i kwi- `evno preduze}e Geca Kon A.D. 12. Knez Mihajlova ulica 12, Strana 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134: Smrt vojvode Kajice. Podi`e se gospodine kraqu. Od prekrasne od Ma}edonije. Iz pitoma mesta Smedereva...Vojvoda mu boqe odaziva: Zdravo, kraqu od Ma}edonije! Zlatna kruna pod nebom na zemqi, Jasna zvezdo na Ma}edoniji!......A kraq \ura za~e besediti...i {ezdeset deca Karavlaha, Maxar Janka od Erdeq-kraine... Kraqu \ur a od Ma}edonije! Odi, kraqu, da se promenimo......da li Maxar za Ma}edoniu? Da li Srbin za Erdeqkrainu?... Kraqu \ur u, roditequ krasni!.... Toa bilo ne samo vo...16 vek, tuku i vo 19 vek, koga u{te Srbija so Vuk Karaxi} i Bugarija bile vo Makedonija. So toa {to tvore{tvoto bilo prevedeno, a objaveno vo 20 vek, se doka`uva, deka Balkancite bile Makedonci. Bidej- }i dosega ova i nikoj ne go osporil,dokazot e ednostaven,imalo samo Makedonski Polustrov.

5 5 Koga se govori za evropski jazici, prv bil francuskiot. Sledi ruskiot. Bidej}i Rusite ne sakale da sozdadat jazik, a nivni bil makedonskiot na Kiril Solunski, se pojavile dve sprotistaveni strani: konzervativni i modernisti. Pobedile modernistite. Nivni pisatel bil Pu{kin. Ova bilo vremeto koga Germancite se obedinuvale so protestantskiot jazik na Luter, a Germanci imalo katolici, ~ij slu`ben jazik do vo 18 vek bil latinskiot. Se gleda kako Rusite bile zavedeni od Berlinskata {kola. Kon vakvoto zaveduvawe se vklu- ~uva Viena, koja do 1918 godina bila voda~ na katolicizmot. Vo Viena stignale dvajca Grci. Velam Grci, zatoa {to toga{ na Balkanot nemalo makedonska, nitu srpska dr`ava, tuku samo Turci i Grci vo Osmanovoto Carstvo. Edniot bil Marko Todorovi~ od Razlog, a vtoriot Vuk Karaxi}. Marko Todorovi~ otpe~atil bukvar vo 1792 vo Viena, prv na makedonski, maj- ~in jazik Se gleda, Viena na Balkanot po~nala so odroduvaweto vo Makedonija. Odroduvaweto bilo samo preku otka`uvawe na makedonskiot jazik na Kiril Solunski. So nego imalo samo eden makedonski narod, kako {to denes so jazikot na Luter ima eden germanski narod. Me utoa, Germancite do denes so germanskite jazici me usebe ne se razbiraat. Samo tie so zaveduvawe Makedoncite da se otka`at od edinstveniot jazik se sozdale mno{tvo narodi, koi do denes se razbiraat, ama i istrebuvaat. Naprotiv, Germancite otsekoga{ me usebe se istrebuvale, no se obedinale so jazikot na Luter. Ova bilo vo vremeteo na Gete, Bra}ata Grim...Bra}ata Grim go zavele Vuk Karaxi}, koj vo 1814 se naselil vo Viena, kade toj gi napi- {al prvata gramatika i re~nik. So toa toj u~estvuval vo razdorot na edinstveniot narod, a vo polza na german{tinata, koja i nikoga{ ne postoela. Aleksandar Beli} za \ur~in Kokale ( ) veli, deka znakot } e negov originalen. Ova govori, } bil pred Vuk Karaxi}. Isto bilo i za M.Todorovi~. Za `alewe e koga vo R.Makedonija ni{to ne se znae za Marko. Dene{niot gr~ki narod e trorasen. Pokraj, Pelazgi, vo 14 i 15 vek se naselile Cigani. Zatoa postojat dokazi, ciganski naselbi ima na Peloponez. Vo nieden dokument do vek ne se naveduva buzuka, koj bil samo indiski muzi~ki instrument. Toj od 1913 godina se pro{iril na novododelenite predeli od strana na golemite sili. Taka toj instrument bil donesen i vo Tesalija i Makedonija. Vo istoriite od 19 i 20 vek se se pi{i, no sviwata i bivolot, bidej}i ne zboruvaat i pi{uvaat, ne mo`at da la`at, tie bile so indisko poteklo, koi vo 19 i 20 vek bile vo Grcija. Po okupacijata na Makedonija, vo nea bile kolonizirani Kavkazci, koi zboruvale samo turski. Ovie bile bez imotni i zatoa ne donesle doma{ni `ivotni so mongolsko poteklo. Me utoa, antropolo{ki denes vo Grcija `iveat Belci, Cigani i Mongoli. Ova se potvrduva ne samo antropolo{ki, tuku i so DNK, obi~aii, tradicii itn. Nasproti kolonizirawe pravoslavni=grci so turski jazik, bile progoneti Makedonci so t.n.homerov jazik, i toa najpove}e vo Bugarija. Na primer, vo Varna bile Vodencite itn. Sledi Evropa da gi vrati site progoneti Makedonci vo svoite ogni{ta, tie vo potpolnost da gi dobijat svoite obe{tetuvawa a i Grcija da se tu`i za genocidot vrz Makedoncite. Ovoj po~nal od 1913 godina, najgrozen bil so razmenata na makedonskoto naselenie so trusko=maxirsko=mangolsko od Kavkazijeto,prodol`ilo so napalmbombi i trae se do denes. Hahn (1865) pi{i deka Mariovcite ne kradele, a {to bila poznata pojava nasekade. Ova objasnuva deka Mariovcite bile domorodci, Peonci, so svoi tradicii so mnogu mileniumi, a Makedoncite kradcite gi kaznuvale. Tokmu Makedoncite od Rim i negovite divi Kontinetalci, pro~ueni arami{ta i zlo~inci od 1071 godina, koga Katolicite vo sojuz so islamot ja ni{tat Makedonija i makedonskoto pravoslavie, se se potvrdi i so Balkanskite vojni i Bukure{tanskiot dogovor. Zemjite, koi ja delele Makedonija, se sozdava~i na NATO. NATO vo 2001 godina vrz R.Makedonija izvr{i agresija vo polza na epirskite Skiptari, od skiptar=`ezlo=stap, do balisti=belisti=belaxii, za Barlet Epir bil makedonski, kako i za Arnautite=Gegite, koi bile kavkazko-crnomorski Albanci-Arnauti, so nivni najmasovni Tatari i ^erkezi. Tie bile kolonizirani vo Mala Azija.Bidej}i tie tamu mnogu se mno- `ele i bile pakosni, niv Osmanite gi kolonizirale me u Vrawe i [ar Planina. Tie bile Spored Vajgand, toa bile Tatari i ^erkezi. Ova se potvrduva i so dokazot, vo Kosovo ima gen na mongolski kow, mongolska ovca so dolga opa{ka (kosovskata) a i Arnautite na Osmanite im slu`ele kako akinxii. Najdobri Osmanovi vojnici bile Tatarite i ^erkezite.vo Osmanovata vojska imalo ~erke{ki red. Kako ^erkezite imalo indijansko pleme ^erokezi, {to ozna~uvalo kratok no`. So no` Makedoncite bile re`eni po ko`ata itn. Iako vo R.Makedonija ima pove}e Makedonci od Francuzi vo Francija, [pa-

6 6 nci vo [panija, Skiptari i Gegi vo Albanija i Grci vo Grcija, samo vo R.Makedonija ima Ramkoven dogovor. Se toa e Makedoncite da se edinstveni da nemaat sopstvena dr`ava, taa da e na site. So ovoj zlostor, se potvrdi Bukre{tanskiot dogovor, na kogo mu zavr{uva zloglasniot rok. Taka NATO i nejzinite sozdava~i go prodol`uvaat zlostorot na Rim so Viena od 1071 godina so se do 1918 godina, ama i bez svoj zavr{tetok, duri sozdavaj}i t.n.albanci, islamski narod na Rim i Viena, so skiptarski jazik. Pa tokmu vo nego, spored Majer, edna ~etvrtina zborovi se tataro-turski=mongolski, {to t.n.albanci go premol~uvaat. Denes vo R.Makedonija vakviot trorasen jazik go izu~uvaat ne samo 90% Arnauti, a samo 10% se Skiptari=Toski, tuku i Makedonci so islamska veroispoved, Cigani i drugi. So toa {to Muslimanite (Arnauti, Skiptari, Makedonci, Sanxaklii, Cigani itn.) kako Turci se selele vo Turcija, denes se sozdava vtor turski=islamski narod na makedonski=pravoslavni prostori. Za se bila vinovna Rusija, zatoa {to Rusite bile eden ist narod so Makedoncite. Rusija od Anglija ja izgubila Krimskata vojna, zatoa{to Angli~anite imale parabrodovi, a Rusite jedrawaci. Taka Anglija bila vo polza na islamot. Od strana na Osmanite najkrvolo~ni yverovi za Pravoslavnite=Makedoncite bile Arnautite so Skiptarite. Toa prodol`ilo i potoa, koga nivnite yverstva gi prodol`ija vo sojuz so fa{istite. Od fa{isti preminale vo komunisti, najgnasni protiv kapitalisti~kite zemji. Prvo bile so SFR Jugoslavija, a potoa i protiv nea so Rusija. A i protiv nea so Kina. Zna~i, protiv site Evropjani. Kone~no, so NATO. Ama otsekoga{ protiv domorodcite na Balkanot=Makedonija. Skiptarite kako narod ne se poznati. Vilkinson za niv citira: vo 1913 bea sosema li{eni od sekakvo nacionalno ~ustvo. Tie gi imaat site brigiski glasovi, duri t.n.vukovi. Nivnite avtori pi{at tie bile Pelazgi so pelazgiski jazik. Pa sledi vo Skiptarija ostav{tinata da e pelazgiska=t.n.slovenska, a vakva bila i na Krit so t.n.homerov jazik. Se ova govori, tie se ve{ta~ka tvorba po 1767 godina, koga bila ukinata Ohridskata arhiepiskopija so primat pred Rimskata crkva. Taa vo 750 godina napravila falsifikat so Kostantinovata darovnica, so koja taa ni{ti se pravoslavno, duri vo polza na islamot: t.n.albanija. Za se ova da se potvrdi, biten e Bukure{tanskiot dogovor, od 1913 godina. Kritjanite, koi go razbirale bugarskiot, a ne gr~kiot jazik, sakale da bidat so Bugarija, no ne so Grcija. Ova mo`e da se vidi vo ~len 5, so kogo Bugarija bila prinudena, taa da se otka`e od ostrovoto Krit, {to i se slu~ilo. Kritskiot jazik bil t.n.homerov=tn.slovenski. Sledi, Kritjanite Zevs da go vikaat i Velihan, h=k, Velikan.A Kritjanite otsekoga{ bile Veliki. Vo prilog mo`at da se vidat moite objaveni 31 knigi, kako i tri knigi na germanski jazik na a kako ~etvrta e Zmejova Dupka, me u s.babino i s.dolenci pokraj Crna Reka od 9 vek n.e., vo 5 vek p.n.e. Erigon, a vo 6 vek p.n.e. Skamander=s kamen der, vo koja se vliva [emnca=semnisa=semoens. Tamu se najduvala Troja. Za Elijan (3 vek) taa bila vo Brigija, a Stefan Vizantiski (6 vek) vo Evropa. Za da se potvrdi deka Troja bila vo Brigija e i sledniot dokaz. Vo Ilijada, koja bila delo na redakciskiot odbor na Pizistrat (6 vek), ima tri rakopisi: so magare od Egipet se do so Mesopotamija, govedo i kow od Brigija i so ostrovi od Dalmacija. Ova se gleda i kaj Herodot. Toj pi{i, koga magariwata rikale kaj Skitite (Tatarite), nivnite kowi se pla{ele. Lavot vo Solunsko i Peonija (Iter Peo, Mariovo) bil kako doma{no `ivotno. Toj ni{to ne napa al, tuku samo kamilite, a tie bile od isto genetsko-geografsko podra~je so magareto. Me u magare i kow vo Elada ne se dobival me uproizvod, zatoa{to magariwata bile tokmu toga{ tamu doneseni. Sledi na Balkanot so Mala Azija da nemalo magare se do 480 g.p.n.e. Tokmu zatoa magariwata, mulite i mazgite bile od rakopis vo Egipet...Toa {to se napravilo so Pizistratovata Ilijada, istoto va`elo i so Platonovata Atlantida, na ~ii prostori ne mo`elo da postoi krvna grupa A na Belci. Bidej}i Kontintalcite ja nemaat samo krvnata grupa 0 na domorodci, i tie preku 90% ne izumrele od mala sipanica i grip, tie 100% bile Balkanci i Maloazijci. Pak, gripot bil, od grip na sviwata, a malata sipanica od ~umata govedo. Zevs bil Bik, a Posejdon Kow. Tokmu Zevs=Bikot i Posejdon=Kowot bile brigiski: Zevs=Zebs=Zebu, s=genetiv so u=dativ. Toa bilo koga Brigite do{le vo Indija. Brigiskiot dativ u go ima vo Kina, Japonija i Amerika. Brigite imale piramidite i drugi grade`i. Tie na svojot maj~in jazik, a taka do denes jazikot se narekuva, go narekle Tihiot Okean, tih=tiv=tivok, pat tivok, kako {to bil Posejdon Patodavatel (=pato davatel): pat tivok=pativik=pativik=pacivik. Spored mitologijata, od Maja=Maia, }erka na Atlas, so Zevs go dala sinot Hermes.Vo Amerika vrska Atlas...

7 7 Pak, vo blizina na crkvata Sv.Dimitrija e Saat-kulata, so brigiskiot=brzja~kiot simbol orel so zmija. Orlite go pretska`ale roduvaweto na Aleksandar Makedonski i zmijarka bila majkamu na Filip, majkamu na Aleksandar, Kleoptra Ptolomejska...Sledi Barlet da pi{i kaj Georgi Kastriotis=t.n.Skenderbeg, roduvawe na zmija. A toj bil pr~, kako {to bil Pir, a i Aleksandar Makedonski vo Biblijata. Monetite na Makedoncite im bile posveteni so brzja~kiot dativ u: Filipu, Aleksandru...Brzja~kiot pr~ kako simbol do denes e kaj Makedoncite vo Pakistan. Toj so Kirilicata stignal vo Istra, a solunskiot lav so Glagolicata vo Dalmacija, a i Venecija..., a lav ima vo Bavarska i Anglija. Angliskata topka bila kako onaa na Aleksandar Makedonska. Takva topka igrale i Maite, koi se razbirale so Baskite, nizi crveni piperki...makedoncite vo Peru se omamuvale so droga Amala=a mala... So toa {to Brigija bila Evropa, a spored Stefan Vizantiskite, Brigite bile makedonsko pleme, a Evropa Makedonija ne ja prima vo Evropa, vidliv e zlostorot, {to Evropa go pravi od 1913 godina i toa bez zavr{etok. I Evropa vo polza na Grcija so evropski pari R.Makedonija ja otkupuva...sledi se makedonsko da postanuva samo cigansko i maxirsko Taa makedonska Elada kako posebna dr`ava bilo delo na Germancite. Toa bilo vremeto, koga nemalo germanski narod so svoj germanski jazik, nitu germanska dr`ava. Nivnata dr`ava bila pomlada od na makedonskite Srbi i makedonskite Eladci. Samiot poim German bil makedonski, a i t.n.slovenski bog. Deutscher e od Deuti=Devtoni: Deut=Teut=Teuta. Dvojno Makedonci, zatoa {to Balkanot bil Makedonija. Barleti pi{i, Makedonija imala mnogu zemji, a taa bila cel Balkan se do 1809 godina, potoa samo Balkanskiot Poluostrov. Dali Germancite bile Makedonci? Najgolemiot Germanec Teodorih bil samo edno Makedonec. Vo prilog e navodot vo Fredegerova hronika (7 vek) vo koja pi{i za isto~niot gotski kral Teodorih Veliki ( ) deka roditelite mu bile Makedonci i deka toj "Natione Macedonum" i "Ex genere Macedum". Nivniot rod bil Amal=a mal. Tokmu zatoa tie kako Mongoli bile niski, mali. Kako potvrda deka Gotite bile Mongoli se gleda na Teodosviot misorium (4 vek).makedoncite na svoite bra}a Germanci }e im pomognat, sami da ne se la`at, zatoa {to Gotite bile edno: Mongoli=Tatari. Svoite voda~i gi zakopuvale so kowi. Makedoncite i Frankite poteknale od Prijam. Samite Merovingi pi{at, tie poteknale od Balkanot=Makedonija. Me utoa, Rim napravil pu~, i Frankite nezakonski stanale katolici, zatoa {to ne bil dozvolen brak me u pripadnik na carigraski pravec na veruvawe so rimskiot. Site Evropjanite imale Trojansko poteklo, toa bilo brigisko=t.n.slovensko. Konstantin Porfirogenit dozvoluval brak me u Makedonci i Franki, tie bile so isto poteklo i ist jazik, no ne so Ungarcite koi bile Mongoli... Prevodot na Biblijata napraven od Metodij od koine na Kiriloviot jazik bil najdobar prevod, na kogo se proglasuvale kralevite...oton I so dvajca sinovi na Nikola (Samoil, vtoriot ne se znae koj bil) govorel na sklavinski jazik. Sklavini bile site oblasti do rekata Rajna, koi bile pod Carigrad. Bonifacius (8 vek) vr{el katolicirawe na Sklavinite, koi bile najodvratna rasa, koja trebalo da se uni{ti, a taa do denes se ni{ti. Ama toga{ najodvratna rasa koja Rim ja ni{tel bile samo edni: Germancite. Iljadapati ka`anata laga stanala vistina, koja se doka`a i vo Vtorata svetska vojna koga odrodenite Sklavini, t.n.germani, si go ni{tele svojot neodroden rod Sklavini: Rusi, Ungarci, Poljaci, ^esi, Slovaci itn. Najbitno e deka, se {to Frankite pravele, bilo samo edna: preveduvawe od latinski jazik samo na sklavinski, ni{to drugo. Herodot poznaval samo Kelti. Tie imale frigiska=brigiska pismenost. Keltite i Galite bile edno isto: kelta zna~elo sekira, a gala=galka brod, lu{pa od orev koja pliva. Ova mo`e da se potvrdi so [ekspir, koj u~el samo latinski jazik. Imeto [ekspir=sekpir, oti {=s, i Brigite ne go izgovarale h (ne Homer, tuku Omer=Omir), ozna~uvalo samo sekspir=sek s pir: sekira, sek=seki=se~i, s samo t.n.slovensko, i pir=pirewe=gorewe, pirej, {to ozna~uvalo deka Keltite bile {umari, koi gi kr~ele i palele=pirele {umite, sozdavaj}i oranici. Brigite so svoite doma{ni `ivotni se selele niz nenaseleniot kontinent. Galskiot petel bil brigski. Friziskoto=frigiskoto=brigiskoto govedo bilo balkansko. Negovi rogovi gi nosele Vikinzite, koi se razbirale so Rusite, zatoa{to tie bile edno isto.na brodovite na Vikinzite simbol bile glava od lav na telo od zmija. Zna~i, solunskobrigisko. Site doma{ni `ivotni bile balkanski. Takva bila i ma~kata. Gajdata na Skotite bila samo makedonska, zatoa {to za gajda e potrebna ov~ka ko`a, a ovcite bile balkanski. Vo filmot za Druidite, na angliski, se bilo makedonsko, so najavna pesna kako na V.Ilieva.

8 8 A kako se naseluval pustiot kontinent? Bidej}i orudijata se pravele od bakarenoksid, a slednite naodi bile bakarensulfat, bakarot bil krt, {to va`elo i za od na Kipar (kip=kup ar: s + kup = skup=skupi: kupar=kupr=kuprum), se odelo niz pustiot kontinent da se traga kalaj, koj vo bronzata u~estvuval do 10%. Kade imalo kalaj, tamu imalo i naselbi. Od niv se Keltite=Galite. Kaj Cezar i Tacit site poimi vo Evropa se samo t.n.slovenski. Ako se razgledaat kartite na anti~kite avtori, kontinentot ne bil naselen itn. Koga Makedonija potpadnala pod Rim, Makedoncite kako robovi se nosat niz nenaseleniot kontinent. Sledi vo Britanija imalo reka Vardar, Morava..., so planini Korab, Durmitor..., {to va`elo za Skadinavija; Vels=Veles, Skot=skot...[pan=s Pan; Portugal=port (porata=porta) u= dativen Gal; Italiani od ital...; Angel=a n gel=`el-ba; jork{ir=jork {ir; Norveg=nor (t.n.slovenski so mnogu zna~ewa) veg; [vedska=svedska=s vedska, Svenska (s kako prefiks=prepiks, pred pika=vmetni, samo t.n.slovenski, i sufiks=su pik, su=kraj)... Makedoncite bile genijalci, a i denes se: vr{ele operacii na mozok, le~ele so trevi, mo~ka, antibiotici vo babinprde` (puvka)...bile geneti~ari, vo Amerika oti{le, zele Indijanki, vo 15 vek n.e. bile Belci, a evropskata e od 1900 godina. Kontintalcite kasnele so parnata ma{ina, a Makedoncite nea ja imale vo starata era. Makedonec vo 20 vek bil tvorec na komjuter. Ama toa ne e se. Hitler koj ja ni{tel najarievskata sklavinska rasa imal svoj prijatel lam, a vo Tibet ispratil nau~nici. Tamu ima makedonski sela so nivniot pes [arplaninec. Na lete~kite Hitlerovi lete~ki tawiri bil tvorec Jugoslovenka (Makedonka), kako {to bila Makedonka soprugata na Ajn{ajn Mileva, koja ja zele Nobelovata nagrada. Srbite se majtapat so makedonskite imiwa, koi zavr{uvale so va-na-ta, a taa ne pcuela na srpski, tuku na makedonski. Tuka e Nikola Tesla, Pupin itn. Pa toa ne bilo slu~ajno. Makedoncite bile sposobni i od site podobro u~ele i nau~uvale. Egipetskiot kral Psametih (7 vek p.n.e.) pi{el, Frigite bile postari od Egiptjanite, utvrduvaj}i spored pobrzoto u~ewe...pak, Frigijcite bile Brigi koi gi osnovale Anadolija i Ermenija. Sledi brigiskata ku}a, od brigiskata Pelagonija, da e postara od piramidite vo Egipet, za podzemen `ivot, a Brigite so nadzemen `ivot. Se ova govori, Makedoncite se narod so najgolemo dostoinstvo, na {to tie treba da bidat gordi. Tokmu zatoa za sekoga{ pove}e ne smee da va`i izrekata: navednata glava sabja ne ja se~i. Pa samo poradi taa Makedoncite bel den nemaat videno. Bitol~ani treba da se gordi na brigiskiot simbol orel i zmija, {to va`i so Filipovoto 16- to krako Sonce vo blizina na Saat-kulata. Iako nas kletite makedonski Evropjani ne ne primaat vo Aleksandrovata brigiska Evropa, nie so najgolemo zadovolstvo niv }e gi povratime vo nivniot jazik na Belcite, t.n.slovenski. Kako da se obedinat Evropjanite? Bidej}i kanonska crkva e samo Ruskata i nejziniot patrijarh, tie treba da ja vozobnovat Pavlovata crkva, Justinijana Prima, Ohridska arhiepiskoipija, taa da postane patrijar{ija, so ruskiot patrijarh, so sedi{te vo Ohrid. Da se povrati jazikot na Belcite=t.n.Sloveni, a toj bil jazikot na Kiril Solunski. Najprvo so nego da se obedinat pravoslavnite, {to }e sledat i katolicite so nivnite ostapnici, a i muslimanite, otka`uvaj}i se od dvorasnite jazici koine i latinski, {to va`i i za arapskiot, a i gotskiot, koj bil tatarski, a tatarski zborovi ima vo germanskiot. Samo taka }e se spasi Evropa, vo koja zapadno od Germanija se govorat dvorasni jazici, a isto~no od Francija trorasni jazici. Iako nas do denes ne delat Kontinetalcite, koi vo vtoriot milenium od ovaa era bea kanibalisti, kolonisti i rasisti, samo zlo~inci, }e gi dovedeme vo Brigija=Brzjakija, vo Ohrid,Bitola,Prilep...da go nau~at jazikot na postledeni Brigi. Nivnite Demirhisarci se so najgolem broj pisateli.ova e zatoa {to nivniot jazik bil najbogat. Nivnoto tvrdewe za narodnite e najmerodavno: narodite bile samo edno podeleno gomno, i toa od kolce na kola, a ovaa bilo samo kontintalna. Istoto va`elo i za niv, narodi samo vo 18 i 19 vek D-r Risto Ivanovski B i t o l a Ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, ul Isprateno i do: Ruskata ambasada, Amerikanskata ambasada, Britanskata ambasada, Germanskata ambasada, Francuskata ambasada, Avstriskata ambasada...vesnikot Makedonsko sonce..., site vo glavniot grad na R.Makedonija Skopje, na dr`avava R.Makedonija.