KONFLIKTOT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 2001: TERORIZAM ILI BORBA ZA PRAVA?

Препис

1 1 Sandra Ismanovski KONFLIKTOT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 2001: TERORIZAM ILI BORBA ZA PRAVA?

2 2 Sandra Ismanovski KONFLIKTOT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 2001: TERORIZAM ILI BORBA ZA PRAVA? Izdava~ Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija Za izdava~ot Vladimir Mil~in Lektor Blagojka Zdravkovska Dizajn, podgotovka i pe~at Koma Skopje Tira` 500 CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski - Skopje (497.7) (497.7) 2001 ISMANOVSKI, Sandra Konflikt vo Makedonija 2001: terorizam ili borba za prava? / Sandra Ismanovski - Skopje: Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, , 76 str.; 24 sm Nasl. str. na pripe~ateniot tekst: Konflikti në Republikën e Maqedonisë 2001: Terrorizëm apo luftë për të drejta? / Sandra Ismanovski. - Obata teksta me usebno pe~ateni vo sprotivni nasoki. - Fusnoti kon tekstot ISBN Ismanovski, Sandra: Konflikti në Republikën e Maqedonisë 2001 a) Voeni konflikti Makedonija 2001 b) Makedonija Etni~ki odnosi COBISS.MK-ID

3 3 Na moite roditeli Katerina i Fikri, so qubov

4 4

5 5 EDEN POINAKOV VOVED KOMPIRITE OD TANU[EVCI Mart 2001: Dopisnikot za Balkanot, Pol Vud, izvestuva za glavnite vesti na Bi-bi-si: Makedonskata armija se odnesuva polo{o otkolku srpskata na Kosovo - raska`uva begalka od Tanu{evci, majka na pet deca. Vud zaklu~uva: Za selanite od Tanu{evci i za borcite na ONA, ova e edna vojna za samoodbrana koja odamna trebalo da po~ne, a zapo~na bidej}i eden den makedonskite bezbednosni sili otidoa predaleku i ubija mlad selanec dodeka sade{e kompiri na niva 1 Selo, ili poto~no oblast od rasfrleni selca na makedonskata granica vo delot so Kosovo, Tanu{evci broi okolu 700 `iteli, vo 160 albanski semejstva. Locirano vo visokite planinski predeli, na srt {to sega e pogran~en, se nao a vo neposredna blizina na Pre{evskata Dolina i nedaleku od kopnenata bezbednosna zona me u Kosovo i Ju`na Srbija. Iako e samo na 24 kilometri od Skopje, poradi patot se ~ini deka seloto e zna~itelno podale~no. Mi be{e potreben cel ~as za da stignam 1 BBC news, 7 mart 2001 (internet: hed2754.shtml) Ova e prvata storija objavena od stranski medium za po~etokot na konfliktot vo Makedonija

6 6 do tamu, i toa so terensko vozilo. Vo polo{i vremenski uslovi, te{ko deka voop{to bi se stignalo. Na samiot vlez vo seloto stojat nekolku ìteli. Qubopitno se pribliùvaat, pra{uvaat dali sum od nekoja humanitarna organizacija i dali sum dojdena da im pomognam 2. Im objasnuvam deka se obiduvam da napi{am nekakov nau~en trud i deka, za àl, toa obi~no nikomu leb ne mu nosi. Edni nezainteresirano si zaminuvaat, drugi se nasmevnuvaat i sakaat da razgovaraat. Iznenadeni se {to nekoj Slavomakedonec do{ol do nivnoto selo za da se interesira za nivnite problemi. Toa mnogu retko se slu~uva. Na problemite im nema kraj, otsekoga{ sme gi imale i mnogu te{ko ìveeme - veli eden postar ìtel. Dràvata ni{to ne investirala vo ovaa oblast - dodava toj. Gi pra{uvam od {to ìveat. Velat imaat ovci, kravi, nekolku kowi, a se zanimavaat i so zemjodelstvo, odgleduvaat kompiri, ni{to drugo. Nikoj ne do{ol vo seloto da ni objasni {to drugo bi moèle da odgleduvame, kako da go podobrime proizvodstvoto na kompiri, ili ednostavno kako bi moèle podobro da ìveeme vo vakvi klimatski uslovi. Vo seloto nema nikakva zdravstvena ustanova, nema nitu lekar. Kaùvaat deka vo izminatite tri godini tri èni po~inale pri poroduvawe zatoa {to nemalo so {to da stignat do Skopje. Velat i deka ima mnogu bolni, osobeno vo zimno vreme. Koga }e padne sneg, obi~no se sozdava pokrivka od dva do tri metri i celosno go ote`nuva dvièweto. Mnogumina od ìtelite, vo zima se preseluvaat podolu, vo Ara~inovo ili, pak, vo nekoe od kumanovsko-lipkovskite sela - koj kade ima rodnini i prijateli. Dodavaat deka se potrebni devet ~asa odewe pe{ki za da se stigne do Skopje, a avtobuski linii nema. Pred nekolku godini ARM izgradi eden pat, za svoi potrebi, toa malku go olesni patuvaweto, no ni{to ne e izgradeno ottoga{. Najbliskata zdravstvena ustanova im e vo Vitina, vo ju`no Kosovo, zatoa i baraa otvorawe grani~ni premini, no ete, sè u{te ni{to od toa. Nekoi so nostalgija se prisetuvaat na porane{na Jugoslavija, ne poradi,bratstvoto i edinstvoto, tuku zatoa {to vo toa vreme imale mnogu pogolema sloboda na dvièwe. Re~isi sekoja nedela odele na pazar vo Vitina, i bez 2 Poseta na Tanu{evci, razgovor so ìtelite, oktomvri 2003 godina

7 7 problemi kontaktirale so selanite od Mijak, Kovic, Qubi{ta, Debalde - planinski sela koi sega se na drugata strana od granicata. Site brakovi do neodamna se sklu~uvale me u semejstvata na ovie sela. Moète li da zamislite nekoj od Tanu{evci da dojde do Skopje za da pobara èna, pa toa voop{to ne e prakti~no - mi kaùva eden mlad ~ovek. Po raspa aweto na Jugoslavija, naedna{ bea odvoeni edni od drugi, te{ko bilo da se pomine granicata, da se otide do drugiot kraj za da se poseti semejstvoto. No, ete nekako se snao avme. So potpi{uvaweto na Dogovorot za granicata, rabotite stanaa u{te pote{ki. Ima mnogu mladi koi ìveat na 100 metri od ednata ili drugata strana na granicata, a ne moàt da dobijat makedonsko dràvjanstvo i so toa legalno da ja preminat granicata. Ovoj problem postoi i denes - velat ìtelite. Imaat poplaki na te{kata ekonomska situacija, odvaj spojuvame kraj so kraj, i dodavaat Slavomakedoncite sigurno nemaat takvi problemi. Nikoj ni{to ne im dava na ovie lu e. Jas kako pratenik, ne znam kako da iznajdam na~ini za da im pomognam. Odvreme-navreme, nekoja humanitarna organizacija }e dade ne{to za semejstvata. Poslednoto ne{to {to go dobija be{e bra{no, {e}er, zejtin i takvi osnovni raboti. Nikoj ne zboruva za toa kako ìveat ovie lu e - raskaùva pratenikot od NDP, Xezair [a}iri, popoznat vo seloto kako komandant Hoxa, porane{en pripadnik na ONA 3. Na pra{aweto do ìtelite zo{to nitu edna od albanskite partii na vlast ne napravila ni{to za da im pomogne, odgovorot e re~isi ednoglasen: Ne nosime dovolno glasovi. Ova mislewe go deli i pratenikot [a}iri, koj doobjasnuva: Celta na partiite e da dobijat {to pove}e glasovi za da dojdat na vlast, i iznao aat na~ini za da pomognat tamu kade {to toa im e isplatlivo. Na primer, ako imaat sredstva na raspolagawe za izgradba na nekoj pat, pove}e sakaat da gi investiraat vo Skopje, ili, pak, vo nekoe selo koe }e im donese pove}e glasovi; pa taka, vrz taa osnova se pravat brojni kalkulacii, i dodava, A treba i da se kaè deka makedonskite ministri se tie {to odlu~uvaat. Ako imate albanski minister na vlast, mnogu ~esto 3 Intervju so g. [a}iri, godina, âir Sever, vo ku}ata na pratenikot

8 8 se slu~uva, zamenik-ministerot - Makedonec da e toj {to odlu~uva. Mnogu sme daleku od se prefrluvaat na tema nasilstvo i korupcija na policijata vo taa oblast. Velat, gi demne u{te od nezavisnosta na Makedonija. Vo po~etokot gi maltretirale srpskite sili, a podocna, taa uloga ja prezele i makedonskite sili. Kaùvaat deka prisustvoto na UNPREDEP gi namaluva{e tenziite, no otkako tie si zaminaa povtorno sè si po~na po staro. Raskaùvaat deka ne moè da se izbroi kolku pati bile maltretirani samo od pripadnicite na najbliskata policiska stanica vo Mirkovci, od nekoi si,caki, Du{k(i) i drugi. Ima sedum lu e od seloto {to ostanaa doìvotni invalidi od maltretiraweto na policijata - tie nikoga{ pove}e nema da moàt da rabotat, so taga raskaùvaat ìtelite. Nekoi dodavaat: Ne samo {to nè maltretiraa, tuku i ne nè pu{taa da pojdeme, na primer, do Skopje, dokolku ne gi podmitime so drva za ogrev ili so vre}a od 50 kg kompiri. Policijata prave{e {to saka{e, bidej}i toj reon e dosta izoliran. Za da se kontrolira edno selo, se potpiraa na kodo{ite ottamu. Za sè i se{to gi maltretiraa ìtelite, i nikoj ne se obiduva{e da go spre~i toa. Pritisokot be{e pregolem i ve}e ne moè{e da se izdrì. Jas sum inaku rodum od Tanu{evci, no od pred nekolku godini ìveam vo Skopje. Koga doznav {to se slu~uva tamu, se vrativ vo seloto zaedno so u{te nekolku drugi, za da se obideme da napravime ne{to. Nezadovolstvoto be{e golemo i kulminira{e koga eden od mladite ottamu, 23-godi{niot Muzafer Xaferi, koj rabote{e na poleto koe se nao a na samata granica, be{e ubien od strana na makedonskata policija. Besot stana pregolem. Ni stana dosta od tolku nepravda i nie sakavme da kaème deka ne{to ne ~ini. Zemavme oru`je v raka, za da gi za{titime selanite, nemavme poinakov izbor - veli [a}iri. Go pra{uvam: Vie tamu proglasivte slobodna teritorija, no kogo i od {to vie vsu{nost oslobodivte? Toj decidno odgovara: Gi oslobodivme ìtelite od maltretirawata na policijata. Pokaàvme deka so maltretirawata na policijata e zavr{eno, deka so upotrebata na sila od nivna strana e zavr{eno. Predo~ivme deka postojat problemi i deka rabotite treba da se pomrdnat od mesto. Imavme celosna poddr{ka od ìtelite. Dosta im be{e nekoj da gi ma~i i da gi podleg-

9 9 nuva na sekakvi torturi, i dodava Ona {to nie go napravivme be{e vistinska revolucija. A ìtelite na Tanu{evci raskaùvaat za borcite na ONA: Tie bea na{i deca. Nè za{tituvaa. Gi `rtvuvaa i svoite ìvoti borej}i se za na{ite prava Ova e nakratko prikaznata na ìtelite od Tanu{evci. No, se ~ini deka pogolemiot del od makedonskata javnost e zapoznat so edna sosema poinakva prikazna Mart 2001: Redakcija na Vest: Krizata {to se prefrli od Ju`na Srbija vo Makedonija ima sosema ista geneza kako vo Kosovo. Terminologijata koja ja koristi me unarodnata javnost za uniformiranite teroristi koi vr{at napadi vrz ARM i vrz policijata e,gerila,,albanski ekstremisti,,teroristi,,nasilnici, a nekoi duri i gi narekuvaat buntovnici. No, terminologijata moè da bide samo privremena i taa lesno moè da evoluira isto kako {to se slu~i na Kosovo. Ednostavno, mo`no li e i kaj nas,teroristite da fermentiraat vo,borci za nekakvi si prava? Tuka ima i edna mnogu va`na razlika so slu~uvawata na Kosovo Makedonija nema lider na dràvava od tipot na Slobodan Milo{evi} Pra{uvam nekolkumina Makedonci, od razli~na vozrast, {to znaat za Tanu{evci. Odgovorite {to gi dobivam nalikuvaat eden na drug: tamu po~na vojnata, gnezdo na teroristi, upori{te na {verceri, vme{ani vo sekakov vid kriminal. Interesno e {to sli~ni mislewa moè da se najdat i vo nekoi od stranskite izve{tai pi{uvani za Makedonija, neposredno pred i po konfliktot 4. A {to se odnesuva, pak, 4 US State Department CSD Report-2000: Tanu{evci be{e edno od najva`nite skladi{ta za oru`je na OVK, a prethodno, se veruva deka bilo edno od centrite za {vercuvawe droga do i od Albanija i Kosovo. Za vreme na krizata vo Ju`na Srbija, Tanu{evci sluè{e kako kamp za obuka na gerilci koi dejstvuvaa vo Pre{evskata Dolina. Toa e, isto taka, i rodnoto selo na Xavid Hasani, eden od osnova~ite i komandantite na OVK. (Spored eden od vode~kite kriminolozi pri pariskiot Institut za kriminologija, Xavier Raufer: buntovnicite koi se borea na planinite vo Makedonija i vo Ju`na Srbija se paramilitarno krilo na albanskata mafija, aktivno vme{ana vo trgovija so droga i lu e. Gerilskite pograni~ni napadi vsu{nost bea borba za kontrolirawe na klu~nite to~ki od {vercerskiot zlaten Balkanski triagolnik ).

10 10 do ekonomskiot status na tamo{noto naselenie, mnogumina veruvaat deka stanuva zbor za bogati lu e koi po~naa da go akumuliraat svoeto bogatstvo u{te od 1992, t.e. vo vremeto na sankciite koe tie go iskoristija za da se zanimavaat so ilegalna trgovija. Gi finansiraa i teroristite na OVK i onie na ONA - tvrdi mnozinstvoto od moite sogovornici, koi se ubedeni deka konfliktot po~na kako agresija od Kosovo i deka stanuva{e zbor za klasi~en slu~aj na terorizam. Isto taka, se veli deka Tanu{evci i negovata okolina sluèa kako zasolni{te za teroristite od OVPMB od kade {to se vr{ea site podgotovki za napadite vo Ju`na Srbija. Toa be{e i pri~inata zo{to cela godina pred po~etokot na konfliktot, policijata bila povle~ena od tamu. Takov bil dogovorot pome u toga{nite koaliciski partneri vo vlasta - raskaùva eden visok pretstavnik na MVR koj saka{e da ostane anonimen i koj veruva deka stanuvalo zbor za fingirana vojna so cel da se za{titat ne~ii interesi. I makedonskite mediumi sekako pridonesoa za sozdavawe vo javnosta negativna slika za Tanu{evci. Slu~ajot od 2 april 2000 godina, koga ~etvorica makedonski vojnici bea zarobeni vo blizinata na ova selo od strana na kosovski militanti koi sakaa da gi razmenat za toga{ pritvoreniot Xavid Hasani 5 dobi ogromno mediumsko pokritie. Golem publicitet dobija i u{te nekolkute grani~ni incidenti koi sleduvaa potoa i koi, isto taka, se slu~uvaa vo blizina na Tanu{evci. Vo juni 2000 godina bea registrirani ~esti pukawa na makedonski grani~ni patroli. Na 31 juli 2000 godina tenk na makedonskite bezbednosni sili naide na mina, no za sre}a nema{e povredeni. Na 17 septemvri 2000 godina oklopno vozilo so ~etiri lica vo nego, isto taka, nagazi mina, ovoj pat eden vojnik be{e seriozno povreden, a trojca polesno. 5 Kontroverzniot Hasani, uapsen poradi pukawe vo pretstavnik na Ministerstvoto za urbanizam koj ima{e nalog da mu ja sru{i ku}ata izgradena bez propisna dozvola, be{e pu{ten na sloboda, a vojnicite se vratija doma. Slu~ajot dobi ogromen publicitet. Na po~etokot makedonskite vlasti go poreknuvaa celiot slu~aj, no podocna toga{niot premier Georgievski javno soop{ti deka nemal izbor vo ovoj slu~aj bidej}i sakal da go spasi ìvotot na vojnicite. Prvobitnoto otfrlawe na slu~ajot i negovoto podocne`no priznavawe ja namali doverbata na javnosta vo Vladata za spravuvawe so krizata {to doprva doa a{e - komentira vo svojot izve{taj za 2001 godina Me unarodnata krizna grupa.

11 11 Sevo ova se prave{e za tie da si gi za{titat svoite {vercerski kanali i kriminalni aktivnosti. Koga toa ne im uspea, im dojdoa na pomo{ lu e od Kosovo i krenaa bunt - veli eden postar ~ovek. Isto taka, golem broj lu e veruvaat deka sevo ova be{e samo uvertira, podgotovka za ona {to sleduva{e i {to treba{e da rezultira so podelba na Makedonija i so ostvaruvawe na golemoalbanskite ideali. Toa ne be{e nikakva borba za prava, Albancite si gi imaa svoite prava zagarantirani so Ustavot i pred vojnata, toa be{e borba za teritorii - raskaùvaat nekolku mladi lu e od mojata generacija. Zo{to se re{i da odi{ tokmu vo Tanu{evci - ja pra{uvam novinarkata Sneàna Lupevska. Ima{e informacii koi kruèa neoficijalno deka ne{to se slu~uva na granicata kon Kosovo. Nekolku sela bea nabroeni: Lojane, Tanu{evci, Lipkovo Jas go odbrav Tanu{evci kako selo koe otsekoga{ bilo problemati~no. Koga se slu~uvalo ne{to, sekoga{ se slu~uvalo tamu - odgovara Lupevska 6 i raskaùva za traumati~niot i nam sega ve}e dobro poznat nastan od 16 fevruari 2001, koj denes se smeta i za oficijalen po~etok na konfliktot vo Makedonija, koga taa i televiziskata ekipa od A1 bea kidnapirani i drèni nekolku ~asa vo zalo`ni{tvo od strana na vooruèni lica koi nosea uniformi so oznaki na OVK i OVPMB i nekolkumina selani, od koi nekoi nosea pu{ki, a drugi, neuniformirani, imaa sekiri i drugi vidovi ladno oru`je. Otkako im bea odzemeni mobilnite telefoni i kamerata, ekipata be{e pu{tena so poraka Nikoga{ pove}e da ne ste se vratile tuka, ova selo e sega slobodna teritorija. Tie go prijavija slu~ajot vo najbliskata policiska stanica vo Mirkovci, i potoa usledi edno~asovna vooruèna prestrelka pome u makedonskata pograni~na brigada koja se obide da vleze vo seloto i tamo{nite vooruèni grupi. Vo prestrelkata be{e ubien 23-godi{niot Muzafer Xaferi, koj od strana na makedonskite vlasti be{e opi{an kako eden od voda~ite na vooruènata grupa. Spored oficijalnoto objasnuvawe, toj bil zastrelan vo obid ilegalno da ja premine granicata kon Kosovo. Ovaa verzija na nastanite ja potvrdija vo neoficijalni razgovori i nekolkumina pripadnici na ARM i MVR koi li~no bile toga{ na terenot, a po sè izgleda po tri godini ja prifatil i samiot novinar na Bibisi, Pol Vud, koj vo negovata neodamne{na izjava, 6 Intervju so Sneàna Lupevska, 25 juni 2003

12 12 dadena za vreme na edna konferencija organizirana od strana na MIM, javno & se izvini na makedonskata javnost za prikaznata so kompirite. Sum trebal prvo da ja proveram prikaznata pred da ja objavam, no jas samo izvestuvav za ona {to mi go raskaùvaa selanite 7 - re~e toj, dodavaj}i deka navistina ne znael oti vo zima zemjata e zamrznata i ne se sadat kompiri Zo{to e potreben eden vakov voved? Go narekov poinakov bidej}i nema teìna koja bi bila soodvetna za eden nau~en trud, no sepak smetam deka e neophoden za da gi dolovi te{kotiite so koi }e se soo~i sekoj koj }e se obide da go prou~uva konfliktot vo Makedonija. Imeno, konfliktot vo Makedonija be{e i sè u{te e predmet na brojni statii, analizi, napisi, debati, pa i na sekojdnevni razgovori. Ako go postavime pra{awevo: [to ni se slu~i vo 2001?, }e vidime deka kako odgovori vo optek imame cela redica na terminolo{ki poimi koi po svojata sodrìna i su{tina celosno se sprotistaveni eden na drug: agresija od Kosovo i terorizam, vnatre{en bunt pomognat odnadvor, vooruèna borba za ostvaruvawe kriminalni celi, borba za teritorija i za ostvaruvawe na golemoalbanskite ideali, fingirana vojna, borba za ~ovekovi prava, pa duri i revolucija. Se ~ini deka edinstven konsenzus do koj bi moèlo da se dojde e deka interpretacijata na nastanite od toj period znae da bide sosema razli~na vo zavisnost od nacionalnosta, a toa, pak, pretstavuva opasnost da dovede do takanare~eniot Sindrom na Belfast, neprijatelstvoto da ìvee vo sekoja naredna generacija, silno i grdo. Smetam deka nitu edno mislewe ne treba da se potceni i sekoe mislewe vredi da se islu{a, bidej}i ako odime vo kraen relativizam, sekoj ima pravo za sebe i bez ogled na toa kolku protivargumenti }e predo~ite stavot na poedinecot najverojatno nema da se smeni poradi, kako {to veli [openhauer, vrodenata sueta koja ne dopu{ta ona {to prvobitno sme go kaàle da se pokaè kako pogre{no, a ona {to na{iot protivnik go kaàl da se pokaè kako pravilno 8. A vistinata? Taa, kako i obi~no, se nao a nekade pome u 7 Transkript od konferencijata odràna od strana na MIM, fevruari, 2004, Skopje Zabele{ka: Imeto na Muzafer Xaferi, isto taka, be{e i na spisokot na zaginatite borci na ONA, i toj spisok podocna, vo forma na letok, cirkulira{e me u naselenieto. 8 Artur [openhauer, Eristi~ka dijalektika, str.5

13 13 I del ZA ME\UETNI^KITE KONFLIKTI I ZA TERORIZMOT VOOP[TO Spojot me u etni~kite vojni i etni~kiot terorizam e o~igleden, a vremeto }e pokaè dali terorizmot ima {ansi da stane zamena za vojnite. 9 Prou~uvaweto na hronologijata na vooruènite konflikti od 1945 godina, pa do denes pokaùva deka najgolemiot del od niv se odvivale vo ramkite na samite dràvi, crpej}i ja svojata sila od etnonacionalizmot. 10 Pokraj marksisti~kata preokupacija so op{testveno-ekonomskata klasa kako prva referenca vo analizata na op{testveniot konflikt, bi moèlo da se kaè deka etni~kiot identitet uspeal da obezbedi mnogu potrajno i posilno vlijanie vrz ~ovekovoto odnesuvawe. Nasproti site 9 Mitko Kotov~evski, Sovremen terorizam, Makedonska civilizacija, Skopje-2003, str Christian P. Scherrer, Ethnonationalysmus in Weltsystem (Munster: Agenda Verlag, 2001), str. 25 i A.J. Jongman i A.P Schmidt, PIOMM s World Conflict Map 1999: A Comparison With Previous Years

14 14 mo}ni sili na globalizacijata i nasproti prikaznite za novata globalna masovna kultura, fakt e deka etni~kite osobenosti, manifestirani preku zaedni~ki jazik i kultura, oblikuvani so zaedni~ka istorija i so zaedni~ki vrednosti, vo dene{nata stvarnost ostanuvaat isto tolku zna~ajni kolku {to bea i na vrvot na evropskite nacionalisti~ki dvièwa za samoopredeluvawe vo XIX i vo raniot XX vek. Ova dopolnitelno se uslo`nuva so postoeweto na kolosalen ras~ekor me u me unarodniot sostav na dràvite, so svoite legalno priznati suvereni vladi i granici, i demografskata mapa na zasebnite etni~ki grupi ili na nacionalnite identiteti. Imeno, poznato e deka granicite na golem broj dràvi, ~lenki na Obedinetite nacii, bea sosema proizvolno povlekuvani na diplomatski konferencii vo glavnite gradovi na evropskite kolonijalni sili, bez kakvi i da bilo obyiri za odrùvawe etni~ka ili plemenska homogenost. Tie, re~isi bez isklu~oci, stanale i granici na novite nezavisni multietni~ki dràvi koi nabrgu po osloboduvaweto od evropskoto vladeewe, vo 50-te i 60-te godini, se najdoa vpletkani vo èstoki vnatredràvni sudiri, predizvikani od etnonacionalisti~kite dvièwa koi smetaa deka nepravedno bile li{eni od pravoto na samoopredeluvawe vo procesot na dekolonizacijata. Dopolnitelni pri~ini za silniot porast na etni~kite konflikti moè da se najdat i vo vakuumot do koj dojde po zavr{uvaweto na Studenata vojna. Padot na komunisti~kiot reìm vo Isto~na Evropa, vo porane{niot Sovetski Sojuz i vo porane{na Jugoslavija pretstavuva{e ohrabruva~ki pottik za golem broj etni~ki grupi da gi odmrznat svoite animoziteti i teritorijalni aspiracii i da go potvrdat svojot identitet preku promovirawe na svoite razli~ni separatisti~ki i iredentisti~ki tendencii preku vooruèna borba ili preku zakana so nasilstvo. Iako klasi~nite realisti sekoga{ go primenuvale konceptot na bezbednosnata dilema na dràvite, se ~ini deka toj, isto taka, bi moèl legitimno da se iskoristi i vo objasnuvaweto na del od konfliktite koi nastanuvaat na poddràvno nivo, vklu~uvaj}i gi i etnonacionalisti~kite dvièwa.

15 15 Vo svojata analiza, Beri Pozen 11 objasnuva deka koga edna etni~ka grupa }e ja zgolemi sopstvenata bezbednost, veruvaj}i deka stanuva zbor za nu`na odbrana od drugi grupi ili dràvi, sosednite etni~ki grupi obi~no }e gledaat na toa kako na potencijalna zakana za sopstvenata bezbednost i }e prezemat merki koi paradoksalno }e go napravat sudirot me u niv u{te poverojaten. Pritoa, dinamikata na eskalira~koto neprijatelstvo i na napnatosta me u rivalskite etni~ki grupi, dopolnitelno }e bide zgolemena so se}avawata, to~ni ili neto~ni, na nasilstvo ili na nepravda pripi{ani na neprijatelskata etni~ka grupa. 12 Klu~na karakteristiki za vakvite slu~ai se: a) povikuvawe na istorijata i na mitovite; b) pojava na militantni nacionalisti~ki lideri koi uspevaat da mobiliziraat golemi delovi na svoite etni~ki grupi, uveruvaj}i gi vo stvarnosta i serioznosta na zakanata ; v) dostapnost na oru`jeto i g) postoewe politi~ka ili moèbi i voena poddr{ka od prijatelskite dràvi, od drugi etni~ki grupi ili, pak, od nadvore{ni faktori. Vo istraùva~kata literatura nema ne{to {to bi dovelo do pretpostavkata deka (vo takvite slu~ai) vooruèniot sudir }e bide neizbeèn. 13 Toa mnogu zavisi od li~nostite, stavovite, uveruvawata i od strategiskite i takti~ki idei na specifi~nite etnonacionalisti~ki grupi, osobeno od nivnite lideri i sovetnici. Toa mnogu zavisi, isto taka, i od mo`noto iskustvo od porane{nite sudiri i od lekciite koi 11 Christian P. Scherrer, Ethnonationalysmus in Weltsystem (Munster: Agenda Verlag, 2001), str. 25 i A.J. Jongman i A.P Schmidt, PIOMM s World Conflict Map 1999: A Comparison With Previous Years 12 Kako primeri na vakviot proces vo praktikata bi moèle da se navedat odnosite pome u Gruzijcite i Abhazite, od krajot na osumdesetite; potoa me u Armencite i Azerite; raste~kite napnatosti pome u Hrvatite, Srbite i bosanskite muslimani vo po~etokot i vo sredinata na 90-te; sè polo{ite odnosi pome u etni~koalbanskite Kosovari i kosovskite Srbi vo devedesetite; pa i odnosite pome u etni~kite Albanci i Makedonci vo (Del od primerite se izdvoeni od: Paul Wilkinson, Terorism Versus Democracy - The Liberal State Response, Frank Cass, London Portland, Oregon, 2000, str.25) 13 Barry R. Posen, The Security Dilemma and Ethnic Conflict, Survival, 35:1 (1993) str i Robert Jervis, Perception and Misperception in International Politics, (Princeton, NJ: Princeton University Press, 1976) str

16 16 pritoa moèa da bidat nau~eni. No, sepak, svedoci sme deka nemo}ta, nesposobnosta ili nevolnosta na politi~arite da gi prisposobuvaat konfliktnite interesi na raznite grupi, so cel da se nadminat postojnite bazi~ni konflikti vo multietni~kite op{testva preku politi~ki sredstva, naj~esto rezultiraat vo vooruèni borbi. Pritoa, glavnite oblici na vooruènite borbi variraat od sabotaì, karakteristi~ni za sudiri od ponizok intenzitet, do teroristi~ki dela koi, vo zavisnost od sposobnosta za pridobivawe pogolema javna poddr{ka, moàt da dovedat i do po{iroki etnonacionalisti~ki vostanija. Tie se osobeno opasni bidej}i brgu moàt da eskaliraat nadvor od sekoja kontrola i lesno moàt da ja vturnat zemjata vo dolga i krvava gra anska vojna. 14 Brojni eksperti za ovaa problematika predupreduvaat deka teroristi~kite dela moàt da bidat seriozen katalizator za natamo{no otklop~uvawe na spiralata na nasilstva. Tie naveduvaat i deka, dokolku uspehot na teroristi~kite dvièwa se procenuva vo odnos na nivnata sposobnost za ostvaruvawe dolgoro~ni politi~ki celi, tie vo nacionalisti~kata kategorija imaat najmnogu uspeh. 15 Sekade kade {to postoi dlaboko ~uvstvo na obespravenost, diskriminiranost i na ogor~enost kaj pogolem del od naselenieto, nacionalisti~kite paroli stanuvaat seriozen znak na opasnost za reìmot na vladeewe. 16 Ova e karakteristi~no i za dràvite vo koi postoi malcinstvo ~ie ~uvstvo na pripa awe na zaednicata koja ja otelotvoruva dràvata e slabo, osobeno dokolku taa dràva e napadno definirana kako nacionalna dràva na druga nacija ili dokolku postoi dràvna religija koja e razli~na od onaa na malcinstvoto The International Institute for Strategic Studies, The Military balance 995/96 (London: Oxford University Press, 1995), str Ted Robert Gurr and Barbara Harff, Ethnic Conflict in World Politics (Boulder, CO: Westview Press, 1994); Alex P. Schmidt, Albert J. Jongman et al., Political Terrorism, (New York: Greenwood Press, 1988), Gwyn Prins, The Heart of War- on Power, Conflict and Obligation in the Twenty-First Century, (Routeledge, New York, 2002) 16 Paul Wilkinson, Political Terrorism, London: Macmillan 1974-, Terrorism and the Liberal State, London: Macmillan 1986, str Vojin Dimitrijevic, Terorizam, Samizdat Free 92, Beograd, 1999, str. 92

17 17 Vo vakvite slu~ai, dokolku se pojavi nacionalisti~ko teroristi~ko dvièwe, a golem del od (malcinskata) etni~ka grupa, na primer, edna tretina ili ~etvrtina od nejzinite pripadnici, smetaat deka celite i barawata na dvièweto se legitimni, dvièweto }e ima mnogu pocvrsta osnova za osporuvawe na vlasta. Patot }e bide otvoren teroristi~koto dvièwe da gi iskoristuva sekoja voena ili politi~ka slabost i vnatre{nite podelbi vo vlasta. 18 Kako klu~ni faktori koi odreduvaat dali edna teroristi~ka kampawa }e prerasne vo po{iroko vostanie se naveduvaat 19 : a) sposobnosta za pridobivawe pogolema javna poddr{ka me u naselenieto; b) stepenot na represivnata reakcija na vlasta i na bezbednosnite sili koi vodat do zgolemuvawe na javnata poddr{ka za vostanie; v) dostapnosta na dovolni koli~estva oru`je za po~etok na po{iroko vostanie; g) postoeweto lideri koi se sposobni da pottiknuvaat i da odrùvaat po{iroki vostanija i nivnoto uveruvawe deka imaat prednost nad svoite protivnici, bilo voena, bilo finansiska; d) napravenata procena deka nitu edna druga dràva ne bi rizikuvala vpletuvawe vo vooruèn sudir za da im pomogne na nivnite neprijateli. No, ekspertite, isto taka, naglasuvaat i deka dokolku dojde do po{iroko vostanie, dokaùvaweto na toa dali stanuvalo zbor za teroristi~ka kampawa stanuva vistinski predizvik. Se prepora~uva, kolku {to e mo`no, poobjektivno da se analiziraat: 1) Kontekstot na pojavuvaweto na navodnoto teroristi~ko dvièwe, odnosno zo{to toa se pojavuva tokmu vo odreden moment, na odreden prostor i vo odredena konstelacija na uslovi. 18 Paul Wilkinson, Political Terrorism, London: Macmillan 1974-, Terrorism and the Liberal State, London: Macmillan 1986, str Paul Wilkinson, Terorism Versus Democracy - The Liberal State Response, Frank Cass, London Portland, Oregon, 2000, str

18 18 2) Biografijata, odnosno koi se lu eto {to go so~inuvaat toa dvièwe, od kade doa aat, kako se regrutirani i na koj na~in se finansirani. 3) Celite i metodite, odnosno {to e toa {to tie go sakaat i koi sredstva gi koristat za da dojdat do toa. Kombinacijata od odgovorite dobieni na ovie pra{awa bi trebalo da pomogne vo davaweto pokonkreten, poto~en stav po pra{aweto dali navistina se raboti za teroristi~ko dvièwe ili ne. 20 No nitu ova ne garantira deka toj stav }e stane op{toprifaten. Imeno, ne smee da se zaboravi deka ona {to se narekuva terorizam kako da zavisi od koja gledna to~ka nabquduvame. 21 Etiketata,terorist se lepi i tamu kade {to nikoga{ i ne pripa ala. 22 Samiot poim postojano se zloupotrebuva kako grd zbor, kako neodreden poim nabien so lo{i zna~ewa, kako negativna oznaka koja im se pripi{uva na politi~kite i drugi protivnici za da ja opravda represijata kon niv i kon mnogu drugi. 23 Uspej da ja zalepi{ etiketata,terorist na tvojot neprijatel i }e se zdobie{ so ogromna prednost vo borbata za javnoto mislewe. 24 Nekoi eksperti duri i go prepora~uvaat ova(!), dodavaj}i deka na vakov na~in indirektno si uspeal da gi ubedi{ drugite da go prifatat tvojot moralen stav. Zna~i, odlukata dali nekogo }e narekuvame terorist, ili, dali nekoja organizacija }e ja etiketirame kako teroristi~ka, vo krajna instanca stanuva re~isi neminovno subjektivna, se sveduva na toa dali ~ovekot ili pogolemata op{testvena grupa ja simpatizira opredelenata li~nost, grupa ili ideal, ili ednostavno e protiv i ne gi prifa}a nivnite moralni stavovi i celi. 25 Sevo ova 20 Charles W. Kegley, Jr., The New Global Terrorism- Characteristiscs, Causes,Controls, Pearson Education, Inc. New Jersey, 2003, str Bryan Jenkins: International Terrorism- A New Mode of Conflict, Crescent Publications, Los Angeles, 1975, str Vojin Dimitrijevic, Terorizam, Samizdat Free 92, Beograd, 1999, str. 98 Za ju`noafrikanskiot reìm, sekoj crn demonstrant e,terorist, a za argentinskata voena hunta, takov e sekoj koj {to {iri idei protiv zapadnata i hristijanskata civilizacija. 23 Vojin Dimitrijevic, Terorizam, Samizdat Free 92, Beograd, 1999, str Gwyn Prins, The Heart of War- on Power, Conflict and Obligation in the Twenty-First Century, (Routeledge, New York, 2002), str Mitko Kotov~evski, Sovremen terorizam, Makedonska civilizacija, Skopje-2003, str. 70

19 19 i objasnuva zo{to ovoj, star kolku i istorijata 26, multidimenzionalen 26 Sovremenite teoreti~ari imaat tendecija da gi gledaat po~etocite, pa i korenot na samiot zbor terorizam vo vremeto na Francuskata gra anskata revolucija. Imeno, vo francuskiot i u{te vo nekoi jazici soodvetniot zbor (francuski: terreur, angliski: terror) go zadrùva svoeto originalno zna~ewe na silen, ekstremen strav, izveden od latinskiot zbor teror koe pokriva sli~no semanti~ko pole. Potekloto, pak, na ovoj zbor e vo indoevropskiot koren tras koj zna~i i treperewe i sostojba na strav, a interesno e toa {to istiot go nao ame i vo osnovata na makedonskiot zbor se trese. Zabele{ka: Eden od vode~kite teoreti~ari na me unarodnoto pravo, Georg [varcenberger (Georg Schwarzenberger), kako prv primer na terorizmot go naveduva Samsonovoto soboruvawe na hramot na Filistejcite, voinstven nesemitski narod vo jugozapadnata Palestina koj dolgo vreme vojuval so Izraelcite. (Bin Cheng: Aviation, Criminal Jurisdiction and Terrorism: The Hague Extradition Formula and Attacks at Airports; Contemporary Problems of International Law, 1988, str. 30) - Luis Rene Ber (Louis Rene Beres) istaknuva deka terorizmot e pojava postara od anti~kite civilizacii Grcija i Rim i go dava primerot za ubistvoto na Julije Cezar vo 44 godina pred novata era. (Louis Rene Beres, Terrorism and Global Security: The Nuclear Threat - Westview Press/Bolder, Colorado, str.8) - Brojni avtori naveduvaat deka stvarnata primena na ona {to denes go narekuvame terorizam moè da se najde u{te vo aktivnostite na verskata sekta Sikari vo Palestina vo godina od novata era. Evrejskite maì koristele mal bode` (sika), za da gi prese~at grklanite na rimskite okupatori i na nivnite sorabotnici pred o~ite na javnosta. Sikariite, kako {to ovie lu e bile narekuvani, isto taka napa ale bogati Evrei i gi kidnapirale nivnite slugi vo zamena za otkup. Tie bea sostaven del od grupata poznata kako Zealot, (prev. od angliski: fanatik), koja ima{e za cel da ja otfrli vlasta nametnata od strana na Rimjanite. (Harvey Kushner, Encyclopedia of Terrorism, Sage Publications, 2003 i Walter Laqueur, Origins of Terrorism, Psychologies, Ideologies, Theologies, States of Mind, Woodrow Wilson Center Press, 1998) - I Robert Fridlender (Robert Friedlander) pi{uva deka individualnite teroristi~ki akcii, motivirani od li~ni i politi~ki strasti, kade {to ubistvata i nasilstvoto bea metodi za stvarni, radikalni promeni bea op{topoznati u{te od anti~koto vreme. No, spored istiot avtor, grupniot terorozam kako politi~ko oru`je, za prvpat {iroko e primenet od golemoislamski vooruèni grupi, vo XII i XIII vek, koi voedno i gi pretstavuvaat prvite teroristi~ki vooruèni grupi poznati pod imeto Asasins, (angl: Assasins). Terminot doa a od arapskiot jazik i bukvalno se preveduva kako uìvatel na ha{i{ ili nekoj koj mu e rob na ha{i{ot. Ovie grupi na sekta{ki islamski fanataci, koi sekoga{ nastapuvale pod toksi~noto dejstvie na drogata bea angaìrani od strana na nivnite duhovni lideri za da ra{irat teror vo forma na ubistvo i nasilstvo me u istaknatite hristijani i drugite verski neprijateli. (Robert A. Friedlander, The Origins of International Terrorism; Interdisciplinary Perspectives; The John Lay Press, New York and Mc Graw-Hill Book Company, 1977, str.32) - Kako nasilstvo koe poedinecot go koristi vo sprotivstavuvaweto na dràvata, terorizmot se javuva i vo sredniot vek, osobeno za vreme na apsolutnite monarhii. Po Francuskata revolucija, XIX i po~etokot na XX vek se preplaveni so primeri na teroristi~ki aktivnosti. (Harvey Kushner, Encyclopedia of Terrorism, Sage Publications, 2003) - Avtorite, isto taka, razli~no gledaat i na pra{aweto koga po~nuva sovremeniot terorizam i kade leàt negovite koreni. Spored najgolemiot broj od niv, sovremeniot terorizam kako metod na politi~ka borba se pojavuva vo 1960-te, periodot na nacionalno osloboditelnite i antikolonijalnite borbi. (Harvey Kushner, Encyclopedia of Terrorism, Sage Publications, 2003; Branislav Srdanovic, Medjunarodni Terorizam poli-

20 20 fenomen nare~en terorizam sè u{te uspe{no gi izbegnuva brojnite obidi za negovata poimna opredelba. Opredelen broj problemi vo definiraweto na terorizmot 27 proizleguvaat, me u drugo, od postojnite prakti~ni situacii koga edna li~nost ticki delikt ekstradicija, javno preduzece Sluzbeni list SRJ, Beograd 2002; Vojin Dimitrijevic, Terorizam, Samizdat Free 92, Beograd, 1999) 27 Dosega se napraveni brojni obidi na definirawe na terorizmot. Za tekovnite definicii e karakteristi~no toa {to nikoja od niv ovoj poim ne go razlikuva od drugite formi na politi~ko nasilstvo. Sega{niot opseg na definicii go vklu~uva i slednovo: - Organizirana forma na nasilno odnesuvawe so cel da se vlijae na politikata ili da se zapla{i naselenieto zaradi ostvaruvawe vlijanie vrz vladinata politika.- James Lodge, Terrorism: A Challenge to the State (Martin Robertson, Oxford,1981) str. 5 - Simbioti~ko dejstvo naso~eno kon vlijanie vrz politi~koto odnesuvawe so primena na krajno nevoobi~aeni sredstva, vklu~uvaj}i ja i upotrebata na nasilstvo ili zakanata od nasilstvo.- Thomas P. Thornton, Terror as a Weapon of Political Agitation: an internal war (The Free Press, New York, 1964); str Upotrebata na strav, nasilstvo ili zakana zaradi postignuvawe politi~ki celi preku strav, zapla{uvawe ili prisiluvawe.- Robert Friedlander, Terrorism and the Law: What Price Safety? (IACP, Gaithersburg, MD, 1981), str.3 - Re~isi site nezakonski akti na nasilstvo {to se vr{at zaradi ostvaruvawe politi~ki celi po pat na tajni grupi.- Lester A. Sobel, Political terrorism (Facts on File, New York, 1975) str Smisleno, namerno, sistematsko ubistvo, te{ka telesna povreda, ili zakanuvawe na nevinite za da se sozdade strav i zapla{uvawe zaradi steknuvawe politi~ka ili takti~ka prednost, obi~no za da se vlijae vrz odredena celna grupa.- James Poland, Understanding Terrorism: Groups, Strategies, and Responses (Prentice Hall, Englewood Cliffs, NJ, 1988) str Koj i da bilo ~in na nasilstvo protiv nevini lu e naso~en kon prisiluvawe na dràvata, ili koj bilo drug me unaroden subjekt, da sledi odreden pravec na odnesuvawe {to inaku ne bi go sledele. Politi~ki motivirano nasilstvo {to go primenuvaat mali grupi {to tvrdat deka se pretstavnici na narodot.- Antonio Canesse, Terrorism, Politics and Law: The Achille Lauro Affairs (Princeton University Press, Princeton, NJ, 1989) str. 6 - Politi~ki motivirano nasilstvo od strana na mali grupi koi tvrdat deka gi pretstavuvaat masite.- Richard E. Rubenstein, Alchemists of revolution: Terrorism in the Modern World (Basic Books, New York, 1987), str. xvi. - Pribegnuvaweto kon nasilstvo za politi~ki celi od strana na nevladini nositeli preku prekr{uvawe na prifatenite normi na odnesuvawe vo vrska so izrazuvaweto nezadovolstvo, nesoglasuvawe ili sprotivstavenost na politi~kite celi poddràni od legitimnite vladini nositeli vo dràvata. Juliet Lodge, ed., the Threat of Terrorism (Westview, Boudler, CO, 1988) str. xii - Nezakonskata upotreba na sila ili na nasilstvo, od strana na grupa (grupi) od dvajca ili pove}e poedinci, protiv lica ili imot za da se zapla{i ili prisili vladata, gra anskoto naselenie, ili koj bilo niven segment, zaradi ostvaruvawe politi~ki ili op{testveni celi. - US Department of Justice Sekoja od gorenavedenite definicii, pove}e ili pomalku, e orientirana okolu dva koncepta, upotrebata na sila i politi~kata cel {to stoi zad teroristi~kiot ~in. Stravot i iznenaduvaweto se dvata koristeni takti~ki koncepti.

21 21 e proglasena za terorist od eden sloj na op{testvoto, a od drugata, sprotivnata strana e pofaluvana kako borec za sloboda i se vozdignuva i ce veli~i kako heroj ili, `rtva na sistemot. 28 Dopolnitelna te{kotija e {to sovremenite teroristi~ki organizacii se napolno svesni za ova i poradi toa sè pove}e si opredeluvaat imiwa koi go isklu~uvaat zborot terorizam vo koj i da bilo oblik 29. Namesto ovoj zastra{uva~ki termin koj bi gi multipliciral nivnite problemi na vnatre{en i na me unaroden plan, teroristi~kite grupi aktivno nastojuvaat za sebe da gi pot~inat slednive pretstavi, odnosno nivnite slobodoqubivi, odbranbeni i sveti celi: a) sloboda i osloboduvawe 30 ; b) armii ili drugi organizaciski strukturi 31 ; v) vistinski samoodbranbeni dvièwa 32 ; g) pravedna odmazda Mitko Kotov~evski, Sovremen terorizam, Makedonska civilizacija, Skopje-2003, str Vo eden period, samite teroristi bile mnogu pokooperativni i pomalku pla{livi za da se nare~at so vistinskoto ime. Ne se obiduvaa da se prikrivaat zad semanti~koto maskirawe na etiketata borci za sloboda ili borci za ~ovekovi prava, fraza ~estopati prisutna vo ponovo vreme. Najkorektni vo ovoj pogled bile anarhistite vo XIX vek koi sebesi se narekuvale teroristi bez nikakov sram ili strav kako }e bidat tretirani, dodeka svojata taktika mo{ne transparentno ja proglasuvale za terorizam. No sepak, ovoj teroristi~ki zanes i entuzijazam ne trael dolgo. Se smeta deka evrejskata teroristi~ka grupa od 40-te godini na XX vek, poznata kako Lehi (evrejski akronim za Lohamesi Herut Jisrael - Borci za sloboda na Izrael), be{e edna od poslednite teroristi~ki grupi koja tolku javno se deklarira{e. Sepak, karakteristi~no e {to ovaa grupa be{e mnogu pootvorena od drugite srodni grupi i ne go odbra nazivot Teroristi~ki borci za Izrael, tuku pomalku pejorativniot naziv Borci za sloboda na Izrael. Poznatiot brazilski revolucioner Karlos Marigela 20 godini podocna }e iskaè opredeleno vozdrùvawe od otvorenoto propagirawe na upotrebata teroristi~ka taktika koja ja zameni so urbana gerila. Ova e zna~ajna tendencija kon se poizvrteni semanti~ki zamagluvawa koi imaat edinstvena cel da gi ublaàt pridru`nite tonovi na terorizmot i da ja prikrijat negovata prava su{tina vo poslednata dencenija na XX vek i vo prvata decenija na XXI vek. (Mitko Kotov~evski, Sovremen terorizam, Makedonska civilizacija, Skopje-2003, str ). 30 Na primer: Nacionalniot front za osloboduvawe na Palestina, Sloboda za baskiskata tatkovina. 31 Na primer: Narodna osloboditelna armija, Osloboditelni tigri na Tamil Elam (Tamil Eelam). 32 Na primer: Afrikansko dvièwe na otporot, Organizacija za odbrana na slobodniot narod. 33 Na primer: Organizacija za ugnetenite na Zemjata; Pravednite komandosi na ermenskiot genocid. Zabele{ka: Drugi teroristi~ki organizacii svesno izbiraat imiwa koi se izrazito neutralni i zatoa se oslobodeni od site asocijacii koi bi moèle da im na{tetat, na primer: Svetol pat, Linija na frontot, Al dava (Povik), itn. (Site primeri se prezemeni

22 22 Vrz osnova na sevo ova, ekspertite zaklu~uvaat deka borbata za ubeduvawe, odnosno doka`uvaweto na ~inot na terorizmot e najmakotrpnata, najdolgotrajnata, najneizvesnata, no vo isto vreme i najzna~ajnata borba protiv terorizmot, teroristite i protiv nivnite organizacii. 34 Od nejzinata uspe{na realizacija vo golema mera }e zavisi i realizacijata na celite protiv konkretno teroristi~ko zlo i negovata osuda na vnatre{en i na me unaroden plan. Obratno, ako teroristite ja dobijat ovaa borba, tie }e ja dobijat sevkupnata poddr{ka i simpatiite, }e go izbegnat vistinskoto etiketirawe, }e se eliminiraat site napori tie da se nare~at so vistinskoto ime i golemi se {ansite deka tie }e uspeat napolno da gi ostvarat svoite politi~ki ili drugi celi. od: Harvey Kushner, Encyclopedia of Terrorism, Sage Publications, 2003 i Walter Laqueur, Origins of Terrorism, Psychologies, Ideologies, Theologies, States of Mind, Woodrow Wilson Center Press, 1998 i od Mitko Kotov~evski, Sovremen terorizam, Makedonska civilizacija, Skopje-2003, str. 77) 34 Mitko Kotov~evski, Sovremen terorizam, Makedonska civilizacija, Skopje-2003, str. 68

23 23 II del 1 ZA ISTORIJATA I MITOVITE NA BALKANOT I VO MAKEDONIJA Faktot deka nema balkanska etni~ka grupa na koja,istorijata ne & storila zlo, gi pravi sovremenive balkanski dr`avi podatlivi na maligen nacionalizam koj ja crpi svojata omraza od dlabo~inite na istorijata. 35 Za da gi primenime preporakite spomenati vo prethodnoto poglavje na slu~ajot Makedonija 2001 i da vidime do kakov zaklu~ok ili do kakvi zaklu~oci }e nè dovedat tie, }e se obideme da napravime eden kratok presek niz istorijata i eden pregled na mitovite na Balkanot, za da gi razbereme donekade podobro etnonacionalisti~kite i stereotipnite razmisluvawa koi, za `al, se prisutni i denes. Velam obideme i donekade bidej}i se ~ini deka sekoja balkanska etni~ka grupa ima 35 Denko Maleski, Lekcii nau~eni: Balkanot i Makedonija, deset godini potoa, New Balkan Politics, Issue 1, (internet:

24 24 nekakvo svoe tolkuvawe na istoriskite nastani koe znae da bide i sosema razli~no od ona na drugite etni~ki grupi. Kade po~nuvaat raziduvawata? Pa, u{te od samiot po~etok, od pra{aweto koj prv se doselil na Balkanot.(!) 36 Nepristrasnosta, nesamokriti~nosta i emotivnata neutralnost pri tolkuvaweto na istoriskite nastani, sekako, se zna~ajni faktori koi ostavija luzni i ogor~enost vrz kolektivnata svest na balkanskite narodi. Mesnoto naselenie bilo i sè u{te e podeleno vo tolku mnogu fragmentirani delovi kolku {to sodrì i nacionalnosti, a sepak, istoriskite nepravdi prodolùvaat da ìveat vo sekoe naredno pokolenie dol` etni~kite linii. Eden od primerite preku koj bi moèlo da se ilustrira vakvoto tvrdewe e prikaùvaweto na rezultatite od istraùva~kata studija Etni~kite tenzii vo Republika Makedonija sprovedena vo 1994 godina od Institutot za sociolo{ki, pravni i politi~ki istraùvawa. Sekako vpe~atlivi se iskaùvawata na pripadnicite na oddelni etni~ki grupi vo Makedonija, osobeno na onie od pomladite generacii. Me u sredno{kolcite koi bile anketirani vo toa vreme, duri 69,39% cvrsto stoeja na stavot deka Kon drugite nacii sekoga{ treba da se bide pretpazliv i vozdràn duri i koga ni se prijateli, a visoki 44% izjavija deka mrazat nekoja od nacionalnostite. Eden od zaklu~ocite koj vo ovoj kontekst se beleì i vo Nacionalniot izve{taj za ~ovekoviot 36 Albanskite praistori~ari, istori~ari i lingvisti se ednoglasni vo tvrdeweto deka Albancite se potomci na Ilirite i deka tie, od 2000 godina p.n.e. ìveat na teritorii na koi otsekoga{ ìveele, t.e. na celiot dene{en Zapaden Balkan. Tie smetaat deka koga Slovenite po~nale da se doseluvaat na Balkanot, vo sedmiot vek p.n.e., Albancite ve}e dolgo vreme bile prisutni na toa podra~je. Od druga strana, srpskite istori~ari gi pobivaat vakvite tvrdewa, velej}i deka Albancite ne se potomci na Ilirite i deka za prvpat se doseluvaat vo zemjite na ju`nite Sloveni duri vo docniot XVIII vek. Interesno e da se navedat i tvrdewata na gr~kiot istori~ar Gijanaris koj pi{uva deka iako se smeta deka Ilirite bile najverojatno prvite ìteli na Balkanskiot Poluostrov, sepak treba da se navede deka Helenite bile prvite {to ostavile nekakov zapis, za niv i za nivnite sosedi. Makedonskiot Institut za nacionalna istorija, pak, pi{uva deka najstaroto naselenie na teritorijata na Makedonija verojatno bilo srodno so predgr~koto, naseleno vo Egeja. Po nego se naselile Traki i Iliri, vo tekot na vtoriot milenium p.n.e. (Georges Castellan, Histoire de l Albanie et des Albanais, Editions Armeline, 2002; Nicholas Gianaris, Geopolitical and Economic Changes in the Balkan countries, Praeger Publishers, 1996, str.3; Institut za nacionalna istorija Skopje, Istorija na makedonskiot narod, NIP Nova Makedonija, Skopje 1969 god., str.33 )

25 25 razvoj, objaven od UNDP vo 2001 godina, e deka Vo Makedonija, u{te na rana desetgodi{na vozrast, decata imaat jasno iscrtani predrasudi i negativni stereotipi za pripadnicite na ostanatite etni~ki grupi. 37 Vakvite predrasudi, naj~esto protkaeni vo mitovi so pogrdna konotacija, pravat ednite postojano da se ~uvstvuvaat somni~avi, zagrozeni, nesigurni vo odnos na drugite Vo 1999 godina Iso Rusi objavi statija vo koja, me u drugoto, se no vistinskiot fakt e deka albanofobijata e ona {to gi obedinuva Slovenite, pravoslavniot narod. 38 Se ~ini deka i pove}eto od Albancite koi ìveat vo Makedonija, a i vo regionov, go delat ova mislewe. Da se obideme da objasnime zo{to e ova taka Spored nekoi izvori, teritoriite na koi etni~kite Albanci bile naseleni i pretstavuvale mnozinstvo vo XIX vek ne se sovpa aat so teritoriite na dene{na Albanija. 39 Albanskiot narod se soo~i so podelba na svojata teritorija u{te od Berlinskiot kongres od 1878 koj dovede do teritorijalna ekspanzija na Srbija, Crna Gora i na Grcija, na smetka na teritoriite naseleni od Albanci: Srbite, Crnogorcite i Grcite gi izbrkaa so sila Albancite od nivnata zemja i ja koloniziraa. 40 Vo juni 1878 Prizrenskata liga be{e sozdadena vo Kosovo, a so nea i vooruèna armija, so zada~a da se spre~i ona {to spored albanskiot klan na Gegite be{e oceneto kako nasilna penetracija na Slovenite na nivnite zemji. No, nezavisnosta na Albanija e proglasena duri vo 1912 godina, i 37 Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj, 2001: Socijalnata isklu~enost i nesigurnosta na gra anite na Makedonija, Programa za razvoj na Obedinetite nacii, str Iso Rusi, statija - Makedonija denes, Na Kastelan (Georges Castellan), povikuvaj}i se na del od literaturata napi{ana za albanskata istorija, beleì deka vo 1875 godina teritorijata naselena od etni~ki Albanci iznesuva{e okolu km 2 i se protega{e na teritorijata na Podgorica, Tivat, Ulciw, Ni{, Novi Pazar, Vrawe, Kumanovo, Skopje, Tetovo, Gostivar, Ki~evo, Prilep, Bitola, Preveza, Konica i na Janina (Georges Castellan, Histoire de l Albanie et des Albanais, Editions Armeline, 2002) 40 Predgovor na trud objaven od Institutot za istorija na Univerzitetot vo Pri{tina (Kristina Balakovska, )

26 26 toa kako brz odgovor na navleguvaweto na srpskite i crnogorskite trupi vo Makedonija, i na gr~kite trupi vo Epir. Narednata godina, golemite sili gi priznaa granicite na dene{na Albanija, no edna tretina od albanskoto naselenie ostana pod srpsko-crnogorskata administracija, vklu~uvaj}i gi Kosovo i Metohija i zapadniot del od dene{na Makedonija. Pome u godina na nekoi od toga{nite srpski teritorii, kako na primer Kosovo, Sanxak i delovi od Makedonija, srpskata vojska gi sproveduva{e novodonesenite zakoni so koi se vr{e{e nasilna emigracija, deportacija, eksproprijacija na albanskata sopstvenost kako i kolonizacija na albanskonaselenite mesta od strana na Srbi i Crnogorci. Doseluvaweto na Srbite i Crnogorcite vo selata i domovite na Albancite ima{e negativno vlijanie vrz nivnoto psiholo{ko gledawe na rabotite, kako i vrz nivnata percepcija na bezbednost. 41 Nabrgu potoa, bea predloèni u{te podrasti~ni merki. ûbrilovi} vo negoviot proekt od 1939 godina nare~en Proteruvawe na Albancite, im prepora~al na dràvnite vlasti da gi prinudat site Albanci, koristej}i se so dràven i voen teror, da emigriraat vo Albanija ili vo Turcija 42. Vakvite politiki sekako vlijaele vrz formirawe na antislovenska albanska svest, neprijatelski nastroena kon balkanskite Sloveni koi im vlevaa postojano ~uvstvo na zakana. Vo 1943 godina, so ra aweto na Titovata avnojska Jugoslavija, etni~kite Albanci prodolìja da ja ~uvstvuvaat opresijata inducirana od Slovenite. Albancite nemaa ednakov status kako i drugite narodi od porane{na Jugoslavija, t.e. nemaa svoja republika. Novata Jugoslavija gi ostavi Albancite podeleni vo tri od toga{nite jugoslovenski republiki, Srbija, Crna Gora i Makedonija. A po Vtorata svetska vojna, nivnata sostojba dopolnitelno se vlo{i 41 Institut za nacionalna istorija - Pri{tina 42 Denes ovoj dokument se smeta kako manifest na etni~koto ~istewe na Albancite vo toga{na Jugoslavija.

27 27 Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna e izvr{en genocid vrz Albancite. Ne se vode{e smetka dali tie bea progermanski ili propartizanski orientirani. Ednostavno se vr{ea masovni egzekucii. Ottoga{, tenzijata postojano raste{e. Vo tekot na pedesettite i {eesettite godini, praktikata na bespri~insko zatvorawe na Albancite prodolì. Golem del od sudskite procesi bea montirani, i toa sozdava{e ~uvstvo na obespravenost kaj na{ite sonarodnici, no i ~uvstvo deka treba da se napravi ne{to za da se smenat rabotite. Eden od akterite na ona {to se slu~uva{e ponatamu sum i jas - raskaùva Ali Ahmeti. 43 Sè do 1963, Albancite vo Makedonija i vo Crna Gora go imaa statusot na narodnost. Kosovo i Metohija, kade {to Albancite go so~inuvaa mnozinstvoto od naselenieto ostana avtonomna pokraina, vo ramkite na Srbija, bez pravo na samoupravuvawe. Vo 1963 dojde do podobruvawe na statusot na Albancite, dojde do pogolem stepen na decentralizacija, a vo 1970 godina be{e otvoren i Pri{tinskiot univerzitet 44. Vo ovoj period, odnosite so Albanija bea normalizirani i ova ovozmoì zajaknuvawe na vrskite me u Kosovarite i Albancite od Albanija. So Ustavot od , avtonomnata pokraina Kosovo dobi i lokalna samouprava 43 Intervju so Ali Ahmeti, [ipkovica, oktomvri 2002 god. 44 Kako del od naselenieto na porane{na Jugoslavija, albanskoto malcinstvo vo Makedonija be{e nesomneno integralno povrzano so etni~kite Albanci na Kosovo. Vo toa vreme ne postoeja restrikcii za patuvawe na gra anite na Jugoslavija vo ramkite na samite republiki. Makedonskoto etni~ko albansko malcinstvo be{e slobodno da u~i na Pri{tinskiot univerzitet, kade {to mnozinstvoto studenti bea etni~ki Albanci. Kosovo, isto taka, sluè{e i kako nekakov bezbednosen ventil za politi~kite ambicii na Albancite koi ìveeja vo Makedonija. Sè do docnite 80-ti vo Socijalisti~kata liga na Kosovo dominiraa etni~kite Albanci. Taa be{e mnogu pootvorena za Albancite vo Makedonija otkolku samata Makedonija, {to be{e upravuvana od strana na golemoto mnozinstvo Makedonci. Vo me uvreme ekstremisti~kite grupi, od koi mnogumina se zalagaa za secesija na Kosovo i za negovo pripojuvawe kon Albanija, bea aktivni me u studentite na Pri{tinskiot univerzitet od 80-te navamu. Mnogumina od idnite lideri na demokratskite partii, kako i na vooruènite dvièwa koi podocna }e dejstvuvaat vo Kosovo, Ju`na Srbija i vo Makedonija bea politi~ki socijalizirani za vreme na svoite studentski godini vo Pri{tina. Kosovo prodolì da ja igra vakvata svoja uloga za Albancite od Makedonija i po steknuvaweto na nezavisnosta na Makedonija. (Special Report: A Fragile Peace: Guns and Security in Post-Conflict Macedonia - By Suzette Grillot, Wolf Christian Paes, Hans Risser ad Shelly Stoneman- June 2004 / Study commissioned by the United Nations Development Programme and the Small Arms Survey)- str Zabele{ka: Po temelno istraùvawe vo drugi multietni~ki dràvi, moème da

Покажи още