РЕПУБЛИКА МAКЕДОНИЈА UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ ВО СКОПЈЕ МАШИНСКИ ФАКУЛТЕТ - СКОПЈЕ

Размер: px
Започни от страница:

Download "РЕПУБЛИКА МAКЕДОНИЈА UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ ВО СКОПЈЕ МАШИНСКИ ФАКУЛТЕТ - СКОПЈЕ"

Препис

1 РЕПУБЛИКА МAКЕДОНИЈА UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ ВО СКОПЈЕ МАШИНСКИ ФАКУЛТЕТ - СКОПЈЕ MFS KREDIT TRANSFER SISTEM ZA PROFESIONALNITE STUDII NA STUDISKATA PROGRAMA HA VODA^ ZA STUDIRAWE VO PRVIOT SEMESTAR U^EBNA 2010/11 GODINA Skopje, avgust 2011 g.

2 STUDISKI PROGRAMI ZA PROFESIONALEN PROFIL (3 G) PInf - PROIZVODNA INFORMATIKA IND - INDUSTRISKI DIZAJN PTI - PRIMENETO TERMI^KO HA - HIDRAULIKA I AVTOMATIKA ZDK - ZAVARUVAWE I DIZAJN NA KONSTRUKCII недела датум активност Подготовка, работа со менторите, запишување на зимски семестар I Настава и континуирана проверка на знаењата II III IV V VI VII VIII IX Недела за тестови од прва, втора, трета и четврта година X Настава и континуирана проверка на знаењата XI XII XIII XIV XV XVI XVII XVIII XIX Последни проверки на знаењата, предавање на самостојните задачи, утврдување на дефинитивната оценка, полагање на испити во зимскиот испитен рок Посебни активности во зимскиот семстар (четврток), Заеднички прв свечен час за новозапишаните студенти на МФС Празнични неработни денови во зимскиот семестар во академската 2011/12 се: (вторник), Ден на Народното востание (недела), Ден на македонската револуционерна борба (понеделник), Неработен ден согласно член 3, поради (недела) (четврток), Св. Климент Охридски (недела), Нова година (понеделник), Неработен ден согласно член 3, поради (недела) (петок), Бадник, ден пред Божиќ за православните (сабота), Божиќ, (четврток), Богојавление (Водици) за православните Забелешка: Активностите планирани за празничните неработни денови треба да се реализираат со планираните активности во предходните или следните седмици.

3 1. Prezime i ime na studentot 2. Broj na indeks 3. Paralelka 4. Studiska programa (nasoka) HA 5. Nedelen raspored za nastavnite predmeti Nastavni predmeti ECTS Nastavnik 0 Mantorski ~as / 1 In`enerska matika 7 2 Tehni~ka mehanika 6 3 Materijali i i tehniki na 6 spojuvawe 4 Grafi~ko komunicirawe 6 5 Osnovi na energetika 5 6 Legenda na aktivnosti: P - Predavawa teoretska nastava AV - Auditorni ve`bi LV - Laboratoriski ve`bi GV - Grafi~ki ve`bi TPZ - Test proverka na znawe SZ - Samostojna zada~a SU - Samostojno u~ewe SR/TR - Samostojna i/ili timska rabota (seminarska rabota, proekt) TN - Terenska nastava Predavawa Prostorija i termin Ve`bi Prostorija i termin

4 ПРЕГЛЕД на предметите кои ќе се предаваат во зимскиот семестар во учебната 2011/2012 година на Машинскиот факултет- Скопје II. СТУДИСКИ ПРОГРАМИ ЗА ПРОФЕСИОНАЛЕН ПРОФИЛ (3 г, 6 семестри) I семестар ECTS Студиска програма Предавања Вежби 1. Инженерска математика 7 Г ПИнф, ИНД, Проф. д-р Никола Тунески Пом. асс. Мирко Петрушевски ПТИ, ХА, ЗДК 2. Техничка механика 6 Г ПИнф, ИНД, Проф. д-р Виктор Гаврилоски Асс. м-р Јована Јованова ПТИ, ХА, ЗДК 3. Материјали и техники на 6 Г ПИнф, ИНД, Проф. д-р Марјан Гаврилоски Пом. асс. м-р Бојана Трајаноска спојување ПТИ, ХА, ЗДК Проф. д-р Зоран Богатинсоки 4. Графичко комуницирање 6 Г ПИнф, ИНД, ПТИ, ХА, ЗДК Проф. д-р Ристо Ташевски Асс. м-р Александар Костиќ Асс. м-р Ташко Ризов 5. Производство,производи 5 ПИнф Проф. д-р Валентина Гечевска Проф. д-р Валентина Гечевска и услуги 5. Индустриски дизајн 1 5 ИНД Проф. д-р Софија Сидоренко Проф. д-р Софија Сидоренко 5. Технички и погонски 5 ПТИ Проф. д-р Љубица Петрушевска Доц. д-р Даме Димитровски материјали 5. Основи на енергетика 5 ХА Доц. д-р Зоран Марков Aсс. м-р Виктор Илиев 5. Заварување 5 ЗДК Проф. д-р Добре Рунчев Асс. м-р Елисавета Дончева 2

5 1. Nastaven predmet MENTORSKI ^ASOVI 2. [ifra 4M01/3M01 3. Studiska programa PI, TML, TI, AFI, MZKI, IIM, MV, EE, MHT PInf, IND, PTI, HA, ZDK 4. Semestar (izbornost) prv zimski (zadol`itelen) 5. Celi na predmet Zapoznavawe so re`imot na studirawe, pravata i obvrskite na studentite i ostanati pra{awa od zna~ewe za studiite. 6. Osposoben za (kompetencii) 7. Uslov za zapi{uvawe na predmetot 8. Osnovna literatura (do 3 naslovi) Samostojno sledewe na nastavata i ve`bite, komunikacija so slu`bite vo Fakultetot i dejstvuvawe vo oddelni specifi~ni situacii. Predmetot ne se zapi{uva i nema uslovi za sledewe 1. Voda~ za studirawe vo prviot semestar, juni Odluka za merki za popre~uvawe na korupcija. 3. Ostanati akti na Fakultetot i Univerzitetot 9. Broj na krediti: Ne se primenuva 10. Vkupen raspolo`iv fond na vreme 20 saati 11. Raspredelba na raspolo`ivoto vreme Vo sekoja od dvaesetta sedmici po 1 ~as ITK - Interaktivna teoretska komunikacija so primeri saati DKP - Diskusii za konkretni problemi 5-10 saati 12. Ocenuvawe Ne se primenuva 13. Uslov za potpis i formalen ispit Ne se primenuva

6 ned ela PLANIRAWE AKTIVNOSTI ZA MENTORSKI ^ASOVI Interaktivna teoretska komunikacija so primeri Diskusii za konkretni problemi saati saati I. 1 Me usebno zapoznavawe i zapoznavawe so Fakultetot (raspored na u~ilnici, laboratorii, kabineti i ostanato), op{tite aspekti na ku}niot red i sli~no. II. 1 Zapoznavawe so vodi~ot na studirawe zna~ewe i osnovi na negovoto koristewe. III. 1 Zapoznavawe so vodi~ot na studirawe detalno voveduvawe vo rasporedot na aktivnosti po sedmici. IV. 1 Zapoznavawe so re`imot na studirawe na Fakultetot. Zapi{uvawe na semestri i predmeti. Prezapi{uvawe predmeti. V. 1 Zapoznavawe so vodi~ot na studirawe detalno so na~inot na kotinuiranata proverka na znaeweto i formiraweto na ocenkata. VI. 1 Zapoznavawe so mo`nostite da se poni{ti ocenata i polaga za povisoka. VII. 1 Zapoznavawe na studentite so aktivnostite kako: zapi{uvawe i zaverka na semestar, prijavuvawe ispiti, koristewe na oglasnite tabli, koristewe na uslugite od studentskata slu`ba i bibliotekata i sli~no. VIII. 1 Zapoznavawe so na~inot na koj e regulirana disciplinskata odgovornost na studentite. IX. 1 Zapoznavawe so odlukata za merki i aktivnosti za spre~uvawe na koruptivnoto odnesuvawe. X. 1 Zapoznavawe so mo`nostite za vonnastavni aktivnosti. Formi na organizirawe na studentite. Me unarodna sorabotka. XI. 0 1 Razgleduvawe na uspehot po oddelni predmeti. XII. 0-1 Razgleduvawe aktuelni pra{awa i diskusii 0-1 Razgleduvawe aktuelni pra{awa i diskusii XIII. 0-1 Razgleduvawe aktuelni pra{awa i diskusii 0-1 Razgleduvawe aktuelni pra{awa i diskusii XIV. 0-1 Razgleduvawe aktuelni pra{awa i diskusii 0-1 Razgleduvawe aktuelni pra{awa i diskusii XV. 1 1 Pismena anketa XVI. 0 1 Konsultacii po konkretni potrebi i problemi. XVII. 0 1 Konsultacii po konkretni potrebi i problemi. XVIII. 0 1 Konsultacii po konkretni potrebi i problemi. XIX. 0 1 Konsultacii po konkretni potrebi i problemi. XX. 0 1 Konsultacii po konkretni potrebi i problemi. Zabele{ka: Oddelni aktivnosti mo`e da si go menuvaat svojot redosled po nedeli soglasno sogleduvawata i potrebite. Mentorite se dol`ni kontinuirano da go sledat uspehot na sekoj student od svojata grupa.

7 1. Nastaven predmet MATEMATIKA 2. [ifra 3M11OP01 3. Studiska programa PI, IND, PTI, HA, ZDK 4. Semestar (izbornost) zimski (zadol`itelen) 5. Celi na predmet Zapoznavawe so osnovni poimi od vektorska algebra i nejzini primeni. Zapoznavawe so poimot funkcija, granica, neprekinatost, diferencijabilnost i integral. 6. Osposoben za (kompetencii) 7. Uslov za zapi{uvawe na predmetot 8. Osnovna literatura (do 3 naslovi) 9. Broj na krediti: 7 Koristewe na poimite od teorija na vektorska algebra, diferencijalno i integralno smetawe pri mati~ko modelirawe i re{avawe na tehni~ki problemi. Nema 1. A.Mal~eski,Umno`eni predavawa po In`inerska matika, Ma{inski ffakultet-skopje 2. L. Dimov, Matika 1,Univerzitet Sv.Kiril i Metodij 3. Q. Stefanova, Umno`eni predavawa po Matika Vkupen raspolo`iv fond na vreme 7 ECTS h 30 saati = 210 saati 11. Raspredelba na raspolo`ivoto vreme = 210 saati P - Teoretska nastava (15 nedeli po 3 saati) 45 saati AV - Auditorni ve`bi, konsultacii, zadavawe i konsultacii 43 saati vo vrska so doma{nite raboti, priprema za testovite SU - Samostojno u~ewe(245 strani) 106 saati TPZ - Proverka na znaewe so 2 testa (2h2 saati). Sekoj test se sostoi od 6 zada~i i 3 teoretski pra{awa. 4 saati KRS - Samostojno re{avawe na tri zada~i, (3 zada~i h 4 saati) 12 saati 12. Ocenuvawe = 100 boda Posetenost na nastava do 10 boda (0,222 po saat) 10 boda testa do 80 boda (do 40 po test) 80 boda samostojni zada~i do 10 boda vkupno. 10 boda Studentot mora da osvoi najmalku po 30% Ocenki: od predvidenite bodovi na sekoj od od 50 do 60 boda 6 ({est) testovite. od 61 do 70 boda 7 (sedum) od 71 do 80 boda 8 (osum) od 81 do 90 boda 9 (devet) nad 90 boda 10 (deset) 13. Uslov za potpis i formalen ispit Realizirani aktivnosti 11.2.

8 ned Predavawa - teoretska nastava Auditorni ve`bi ela saati Tema saati I. 3 II. 3 III. 3 IV. 3 V. 3 VI. 3 VII. 3 VIII. 3 IX. 3 Prirodni broevi. Mati~ka indukcija Realni broevi.apsolutna vrednost, intervali, okolini na to~ki. Binomna formula. Realna funkcii.operacii so fukkcii. Vektori. Operacii so vektori.kolinearni i komplanarni vektori. Linearna zavisnost na vektori. Koordinatni sistemi. Koordinati na to~ka i vektor. Skalaren proizvod. 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi Zadavawe na prva doma{na rabota 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi Zadavawe na prva doma{na rabota Vektorski i me{an proizvod na vektori.vektorska ravenka na prava i ramnina. 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi Objasnuvawe na prva doma{na rabota Nizi. Monotoni i ograni~eni nizi. Konvergentni nizi. Brojot e. Nizi {to neograni~eno 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi rastat po apsolutna vrednost. Nekoi specijani nizi. Priprema za prv test Operacii so konvergentni nizi.realni funkcii. Grafik na funkcija. Osnovni osobini 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi. na realni funkcii. Ekstremalni svojstva na funkcii. Priem na prva doma{na rabota Elementarni funkcii. Kvadratni funkcii. Polinomni funkcii. Racionalni funkcii. 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi.. Ekspo-nencijalni i logaritamski funkcii. Trigonometri-ski funkcii. Inverzni trigonometriski funkcii. Hipeboli~ni funkcii. Zadavawe na vtora doma{na rabota Granica na funkcija. Operacii so granici na funkcija. Nekoi specijalni 1 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi.prv test. granici..obop{teni granici. Granica vo beskrajna to~ka. Beskrajna granica. Neopredeleni izrazi. 2 Prv test na materijalot od teoretska nastava od I do VII nedela To~ki na prekin. Asimptoti. Neprekinati funkcii vo to~ka i na segment. Osnovni 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi. osobini na neprekinatite funkcii na segment. Zadavawe na vtora doma{na rabota Izvod: Definicija, osnovni primeri, gemetrisko tolkuvawe, diferencijabilnost, diferencijal, ednostrani izvodi. Pravila za presmetuvawe na izvodi. Izvod od inverzna i parametarski zadadena funkcija. 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi Objasnuvawe na treta doma{na rabota X. 3 Osnovni teoremi na diferencijalno smetawe: teorema na Ferma, teorema na Rol, 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi. teorema na Lagran`, teorema na Ko{i. Lopitalovo pravilo. Priem na vtora doma{na zada~a. 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi.zadavawe na doma{ni raboti. XI. 3 Primena na prviot izvod:monotonost i ekstremi. Vtor izvod i primena Zadavawe na treta doma{na rabota XII. 3 Primitivna funkcija i neopredelen integral. Neposredno integrirawe. Smena na 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi.zadavawe na doma{ni raboti. promenlivi vo neopredelen integral. Parcijalna integracija. Zadavawe na treta doma{na rabota XIII. 3 Integrirawe na racionalni funkcii. Integrirawe na trigonometriski funkcii. 3 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi.zadavawe na doma{ni raboti. Integrirawe na nekoi iracionalni funkcii. Objasnuvawe na treta doma{na rabota XIV. 3 Opredelen integral. Smena na promenlivi vo opredelen integral. Parcijalna 2 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi.zadavawe na doma{ni raboti. integracija vo opredelen integral. Nesvojstveni integrali. 1 Priprema za vtor test 2 Re{avawe zada~i i prakti~ni problemi XV. 3 Primena na opredelen integtral vo geometrija. 1 Priem na treta doma{na rabota XVI. XVII Vtor test na materijalot od teoretskata nastava od VIII do XV nedela Zada~a 1 Zada~a 2 Zada~a 3 Zada~i od realni broevi, vektori i nizi. Se predava vo pe~atena forma Zada~i od granica na funkcija neprekinatost na funkcija i izvodi na funkcija. Se predava vo elektronska forma Zada~i od primena na izvodi i od integralno smetawe. Se predava vo pe~atena forma

9 1. Nastaven predmet TEHNI^KA MEHANIKA 2. [ifra 3M21OM01 3. Studiska programa PI, IND, PTI, HA, ZDK 4. Semestar (izbornost) ZIMSKI (zadol`itelen) 5. Celi na predmet Izu~uvawe na uslovi za ramnote`a na to~ka i tela, vnatre{ni sili, triewe. Naponsko deformaciona sostojba i dimenzionirawe na ma{inskite elementi i konstrukcii. 6. Osposoben za (kompetencii) Analiza na sili kaj sistem od tela. Stati~ka presmetka na nosa~i. Opredeluvawe na naponsko- deformaciona sostojba i dimenzionirawe na ma{inskite elementi i konstrukcii. Nema 7. Uslov za zapi{uvawe na predmetot 8. Osnovna literatura 1. R. Josifovska, Mehanika I Statika, Skopje A. Ilievski, Q. Todorovska-A`ievska, N. Babamov, Jakost na materijalite, Skopje Broj na krediti: Vkupen raspolo`iv fond na vreme 6 ECTS h 30 saati = 180 saati 11. Raspredelba na raspolo`ivoto vreme = 180 saati P - Teoretska nastava 26 saati GV - Grafi~ki ve`bi 15 saati AV - Auditorni ve`bi 15 saati SU - Samostojno u~ewe 80 saati TPZ - Proverka na znaewe so 2 testa 8 saati SZ - Samostojno re{avawe na 6 zada~i 36 saati 12. Ocenuvawe = 100 boda Posetenost na predavawa do 10 boda. 10 boda testa do 70 boda ( = 70 ). 70 boda samostojni zada~i do 20 boda. 20 boda Studentot mora da osvoi najmalku po Ocenki: 30% od predvidenite bodovi na sekoj od 50 do 60 boda 6 ({est) od testovite. od 61 do 70 boda 7 (sedum) od 71 do 80 boda 8 (osum) od 81 do 90 boda 9 (devet) nad 90 boda 10 (deset) 13. Uslov za potpis i formalen ispit realizirani aktivnosti 11.2 i 11.6.

10 TEHNI^KA MEHANIKA Predavawa - teoretska nastava Laboratoriski ve`bi (Grafi~ki ve`bi) Auditorni ve`bi saati saati saati ned ela I. 2 Voved. Osnovni poimi na mehanikata. Edinici merki. II. 2 Slo`uvawe i razlo`uvawe na sili koi dejstvuvaat vo edna to~ka vo ramnina. III. 2 Moment na sila vo odnos na to~ka. Variwonova teorema, spregovi na sili, redukcija na sila. Slo`uvawe na proizvolni sili vo ramnina. IV. 2 Triewe. Ramnote`a na neslobodni tela i sistem na tela. V. 2 Liniski nosa~i. Poim za transferzalna sila, napaden moment i aksijalna sila 1 Voved. 1 Voved. Poim za sila. 1 Korekcija na zada~ite od analiti~ko slo`uvawe i razlo`uvawe na sili vo ramnina so zaedni~ka napadna to~ka. 1 Korekcija na zada~ite od analiti~ko slo`uvawe na proizvolen sistem na sili vo ramnina. 1 Re{avawe na zada~i od analiti~ko slo`uvawe i razlo`uvawe na sili vo ramnina so zaedni~ka napadna to~ka. 1 Re{avawe na zada~i od analiti~ko slo`uvawe na proizvolen sistem na sili vo ramnina. 1 Uslovi za ramnote`a na neslobodni tela i sistem na tela. 1 Re{avawe na zada~i so analiti~ko opredeluvawe na reakcii kaj nosa~ite. 1 Re{avawe na zada~i od opredeluvawe na stati~kite golemini. 1 Uslovi za ramnote`a na neslobodni tela i sistem na tela. 1 Korekcija na zada~ite od analiti~ko opredeluvawe na rakcii. VI. 2 Re{etkasti nosa~i 1 Korekcija na zada~ite od opredeluvawe na stati~kite golemini. VII. 2 Te`i{ta na materijalni linii, povr{ini i tela, 1 Korekcija na zada~ite od re{etkasti nosa~i. 1 Re{avawe na zada~i od re{etkasti Geometriski karakteristiki na ramni preseci nosa~i. VIII. 2 Analiza na naponi i deformacii. Hukov zakon. 1 Geometriski karakteristiki na preseci 1 Geometriski karakteristiki na preseci Naponi i deformacii kaj aksijalno napregawe. IX. 2 Izvivawe 1 Aksijalni napregawa i deformacii. 1 Aksijalni napregawa i deformacii. X. 2 TEST 1 1 TEST 1 1 TEST 1 XI. 2 Naponi i deformacii pri torzija na elementi so 1 Korekcija na zada~ite od aksijalni sistemi. 1 Re{avawe na zada~i od torzija. kru`en napre~en presek. XII. 2 Smolknuvawe. Dimenzionirawe na spoevi so 1 Korekcija na zada~ite od aksijalni sistemi. 1 Dimenzionirawe na spoevi so zakovki. zakovki. XIII. 2 Svitkuvawe. Poim za elasti~na linija. 1 Korekcija na zada~ite od svitkuvawe. 1 Re{avawe na zada~i od svitkuvawe. XIV. 2 Slo`eni napregawa. 1 Korekcija na zada~ite od svitkuvawe. 1 Re{avawe na zada~i od svitkuvawe. XV. 2 TEST 2 1 TEST 2 1 TEST Zada~a 1 Analiti~ko slo`uvawe i razlo`uvawe na sili vo ramnina so zaedni~ka napadna to~ka Se predava vo pe~atena forma Zada~a 2 Analiti~ko slo`uvawe na proizvolen sistem na sili vo ramnina. Se predava vo pe~atena forma Zada~a 3 Opredeluvawe na reakcii kaj nosa~ite, presmetka i crtawe na dijagrami na stati~kite golemini. Se predava vo pe~atena forma Zada~a 4 Opredeluvawe na silite vo elementite od re{etkastite nosa~i. Se predava vo pe~atena forma Zada~a 5 Dimenzionirawe na aksijalno napregnati elementi. Se predava vo pe~atena forma Zada~a 6 Dimenzionirawe na nosa~i izlo`eni na svitkuvawe. Se predava vo pe~atena forma

11 1. Nastaven predmet MATERIJALI I TEHNIKI NA SPOJUVAWE 2. [ifra 3M22OM01 3. Studiska programa PI, IND, PTI, HA, ZDK 4. Semestar (izbornost) zimski (zadol`itelen) 5. Celi na predmet Voveduvawe vo naukata za materijalite. Metali i nemetali. Termi~ka obrabotka. Mehani~ki, tehnolo{ki i defektoskopski ispituvawa na materijalite. Leewe i pra{esta metalurgija. Za{tita na metalite od korozija. Voved vo zavaruvaweto. Zapoznavawe so razni postapki na zavaruvawe so elektri~en lak, termohemiski izvori, elektri~en otpor i drugi izvori. 6. Osposoben za (kompetencii) Osposobenost za izbor na najpogoden konstruktiven materijal i izveduvawe na ispituvawa na materijalite. Poznavawe na osnovite na leeweto, pra{estata metalurgija i za{titata od korozija. Prepoznavawe na razni vidovi postapki na zavaruvawe, nivni karakteristiki i na~ini na realizacija. nema 7. Uslov za zapi{uvawe na predmetot 8. Osnovna literatura 1. T. Axiev: Ma{inski materijali, kniga 1, Skopje, T. Axiev: Ma{inski materijali, kniga 2, Skopje, D. ^aloski: Zavaruvawe, UKIM, Skopje, Broj na krediti: Vkupen raspolo`iv fond na vreme 6 ECTS h 30 saati = 180 saati Raspredelba na raspolo`ivoto vreme = P - Teoretska nastava (15 nedeli po 2 saati) 30 saati LV - Laboratoriski ve`bi (1h1 +9h2 = 19) 19 saati AV - Auditorni ve`bi, konsultacii, video proekcii, stru~ni 9 saati ~asopisi SU - Samostojno u~ewe, podgotovka na materijal od saati stranici za testovi, (320/8=40saati min.) TPZ - Proverka na znaewe so 2 testa (2h2 saati) Sekoj student samostojno go re{ava testot so mah. do 10 pra{awa. Pra{awata se definirani vo posebna lista. 4 saati SZ - Samostojno re{avawe na 3 zada~i, (3 zada~i h 10 saati) 30 saati Ocenuvawe = 100 boda Posetenost i aktivnost na nastava do 10 boda 10 boda testa do 70 boda (do 35 po test) 70 boda samostojni zada~i do 20 boda (zad. 3 do 10 boda, zad. 1 i 2 do 5 boda) 20 boda Studentot mora da osvoi najmalku po 30% Ocenki: od predvidenite bodovi od 50 do 60 boda 6 ({est) od 61 do 70 boda 7 (sedum) od 71 do 80 boda 8 (osum) od 81 do 90 boda 9 (devet) nad 90 boda 10 (deset) 13. Uslov za potpis i formalen ispit realizirani aktivnosti 11.2., i 11.6.

12 nede la Saat i I. 2(M) Voved, vidovi i izbor na najpogoden vo in`enerski materijal.. Struktura na metalite. Zajaknuvawe na metalite. Pojavi pri zatopluvawe. Dijagram na sostojba. II. 2(M) Leguri na `elezo. Dijagram na sostojba `elezo-jaglerod. ^elici. Dobivawe ~elik. Podelba i ozna~uvawe na ~elicite. III. 2(M) Termi~ka obrabotka na ~elicite. TVT dijagram. Vidovi termi~ki obrabotki. IV. 2(M) Leani `eleza. Siv, nodularen, temper, modificiran i tvrd liv. Predavawa - teoretska nastava Laboratoriski ve`bi Auditorni ve`bi V. 2(M) Oboeni metali.bakar i bakarni leguri. Aluminium i aluminiumski leguri i drugi oboeni metali i leguri. VI. 2(M) Nemetali: keramika, polimeri, kompoziti. Proizvodstvo. Osobini i primena. VII. 2(M) Ispituvawe na materijalite. Ispituvawa na zategnuvawe. Dijagram napon-edini~no izdol`uvawe. saat i 1 Zapoznavawe so opremata vo laboratorite za ispituvawe na materijalite, defektoskopija i metalografija. 2 Ispituvawe na zategnuvawe na standardni epruveti i odreduvawe na glavnite mehani~ki karakteristiki VIII. 2(M)) Ispituvawe na tvrdosta. Ispituvawe na `ilavosta. 2 Brinelov, Vikersov i Rokvelov metod za ispituvawe na tvrdosta. [arpiev metod za ispituvawe na `ilavosta IX. 2(M) Tehnolo{ki ispituvawa. Leewe. Za{tita na metalite od korozija. 2 Tehnolo{ki ispituvawa na svitkuvawe, previtkuvawe, usukuvawe X. 2(M) Defektoskopski ispituvawa 2 Ultrazvu~ni, rentgenski, penetrantski i magnetni ispituvawa. XI. 2(TS) Voved i vidovi tehniki na spojuvawe i nivni karakteristiki. Osnovi na zavaruvaweto. Zavaruvawe so gasen plamen. 2 Zapoznavawe so opremata vo laboratorijata za zavaruvawe. Gasen plamen, zavaruvawe na levo i na desno, se~ewe. XII. 2(TS) Elektri~en lak karakteristiki. Ra~no elektrola~no zavaruvawe (REL). Elektrodi za REL, MKS C.H3.010 i 011 XIII. 2(TS) MAG/MIG i TIG zavaruvawe. Za{titni gasovi. Zavaruvawe so polneti `ici vo za{tita od gasovi i gasni sme{i. Zavaruvawe so plazmen lak. XIV. 2(TS) EPP zavaruvawe. Multila~no zavaruvawe i zavaruvawe so v`e{teni `ici. Zavaruvawe so elektri~en otpor: to~kesto, {evno, proekciono i visokofrekfentno. XV. 2(TS) Zavaruvawe so elektronski snop i laserski snop. Zavaruvawe so mehani~ki izvori: pritisok, triewe, ultrazvuk. 2 Karakteristikite na uredite za REL. Individualno ve`bawe na palewe i gasnewe na lakot. Pravilno dr`ewe i vodewe, raznovidni traektorii pri REL zavaruvawe i navaruvawe. 2 Izvedba na zavari so raznovidni elektrodi. Izvedba na agoleni i so~elni zavari vo poveke sloevi. 2 MIG/MAG zavaruvawe. Izvedba na zavar i navar. TIG zavaruvawe na aluminiumski materijal. 2 EPP zavaruvawe. Izvedba i analiza na navari so razli~ni re`imi. Izvedbi na na elektrootporno zavareni spoevi. saat i 1 Metastabilen dijagram. 2 Stabilen dijagram. ^elici (vidovi, podelba i nivno ozna~uvawe). 2 Difuzni i bezdifuzni transformacii. Kalewe. Otpu{tawe. 2 Podelba, obele`uvawe i primena na leanite `eleza 2 Podelba, obele`uvawe i primena na oboeni metali. 2 Prv test na materijalot od teoterskata nastava od I do VII nedela XVII 2 Vtor test na materijalot od teoterskata nastava od VIII do XV nedela Zada~a 1 Zada~a 2 Zada~a 3 Presmetka, konstrukcija i analiza na σ ε dijagram. Se izrabotuva dijagram i negovo objasnuvawe vo pe~atena forma. Presmetka i analiza na udarna `ilavost spored [arpiev metod. Presmetka, analiza i sporedba na tvrdost izmerena spored Brinelov, Vikersov i Rokvelov metod. Zada~ata se predava vo pe~atena forma. Pravilen izbor na elektrodi za REL zavaruvawe na odreden osnoven materijal so preporaka za mo`en re`im na zavaruvawe. Re{enieto se predava vo pe~atena forma.

13 1. Nastaven predmet GRAFI^KO KOMUNICIRAWE 2. [ifra 3M230M01 3. Studiska programa PI, IND, PTI, HA, ZDK 4. Semestar (izbornost) zimski (zadol`itelen) 5. Celi na predmet Steknuvawe na znaewa: - osnovni poimi na proektiraweto, - geometriski operacii potrebni za odreduvawe na prodori i preseci na tela i povr{ini -prostorna pretstava na objekti -tehni~ki crte` i dokumentacija. 6. Osposoben za (kompetencii) 7. Uslov za zapi{uvawe na predmetot 8. Osnovna literatura (do 3 naslovi) 9. Broj na krediti: 6 Pretstavuvawe na objekti vo prostoren koordinaten sistem i vo ortogonalni proekcii, definirawe na vizuelna i prostorna pretstava za oblikot na objektot, izrabotka na rabotilni~ki crte` i tehni~ka dokumentacija nema 1. R.Ta{evski: Tehni~ko crtawe i nacrtna geometrija, Skopje, R.Ta{evski: In`enerska grafika, Skopje, Vkupen raspolo`iv fond na vreme 6 ECTS h 30 saati = 180 saati 11. Raspredelba na raspolo`ivoto vreme = 180 saati PTN - Teoretska nastava (15 nedeli po 2 saati) 30 saati GV - Grafi~ki ve`bi (15 nedeli po AV - Auditorni ve`bi saati) 30 saati SU - Samostojno u~ewe vo prostoriite na fakultetot 15 nedeli po 2 saati. 30 saati Samostojno u~ewe, podgotovka na materijal od 240 stranici za testovi, (270/8=32 saati min.). Dovr{uvawe 87 saati na crte`ite od ve`bi (11 x 5 = 55 saati) TPZ - Proverka na znaewe so 2 testa za vreme na ve`bi i 1 3 saati popraven test (zada~i od prviot i vtoriot test). Sekoj student samostojno go re{ava testot so edna grafi~ka zada~a (ra~no i na kompjuter). Ocenuvawe = 100 boda Posetenest na predavawa i ve`bi 10 boda testa (2 h 40 boda) 80 boda Ve`bi i doma{ni zada~i 10 boda Studentot mora da osvoi najmalku po 30% od predvidenite bodovi na sekoj od testovite. Ocenki: od 50 do 60 boda od 61 do 70 boda od 71 do 80 boda od 81 do 90 boda 6 ({est) 7 (sedum) 8 (osum) 9 (devet) nad 91 boda 10 (deset) 13. Uslov za potpis i formalen ispit realizirani aktivnosti i 11.3.

14 Predavawa - teoretska nastava Auditorni i grafi~ki ve`bi ned saati ela Auditorni ve`bi Grafi~ki ve`bi saati I. 2 Voved. Proektiven geometriski prostor. Proektirawe. Proekcii (pogledi). 2+2* Sostavni delovi na kompjuterot. Operativen sistem Windows. (Izveduvawe na kompjuter). Operativen sistem Windows. Specifi~nosti na programskiot paket AutoCAD. (Izveduvawe na kompjuter). II. 2 Pretstavuvawe na grafi~ki elementi. To~ka, prava i ramnina. Me useben odnos me u grafi~kite elementi. 2+2* Operativen sistem Windows. Specifi~nosti na programskiot paket AutoCAD. Meni File. (Izveduvawe na kompjuter). Operativen sistem Windows. Specifi~nosti na programskiot paket AutoCAD. (Izveduvawe na kompjuter). III. 2 Tela i povr{ini. Rabesti tela poliedri. Val~esti tela kvadriki. 2+2* Meni File. Meni Format. Meni Tools. Meni Draw. Meni Modify. (Izveduvawe na kompjuter). Iscrtuvawe na zakriveni konturi. (Izveduvawe na kompjuter). IV. 2 Preseci na tela so ramnina. 2+2* Meni Draw. Meni Modify. (Izveduvawe na kompjuter). Iscrtuvawe na slo`eni zakriveni konturi. (Izveduvawe na kompjuter). V. 2 Prodori na tela. 2+2* Koristewe na nardbite Osnap, Break i Trim. (Izveduvawe na kompjuter). Pretstavuvawe na geometriski tela vo prostoren izgled. (Izveduvawe na kompjuter). VI. 2 Modelirawe na cvrsti tela. Vidovi modeli za pretstavuvawe. Modelirawe na objekti. 2+2* Koristewe na nardbite UCS, Solid. (Izveduvawe na kompjuter). Preseci i prodori na tela vo prostoren izgled. (Izveduvawe na kompjuter). VII. 2 Primeri na modelirawe na objekti. 2+2* Koristewe na nardbite UCS, Solid. Modelirawe na cvrsti tela. (Izveduvawe na kompjuter). (Izveduvawe na kompjuter). VIII. 2 Tehni~ki crte`. Pogledi i kompleksen crte`. Standardizacija. Formati i razmeri. Vidovi i primena na linii. Tehni~ko pismo. 2+2* Modelirawe na cvrsti tela. (Izveduvawe na kompjuter). IX. 2 Preseci. Vidovi preseci. 3 TEST 1 Pretstavuvawe na objekt vo prostoren izgled Solid modelirawe. (Izveduvawe na kompjuter). X. 2 Kotirawe. Vidovi kotirawe. Pretstavuvawe na tolerancii. 2+2* Pogledi i preseci za rabotilni~ki crte`. Koristewe na naredbite Dimension Style (koten stil), Hatch ([rafura). Pogledi i preseci za rabotilni~ki crte`. (Izveduvawe ra~no i na kompjuter). XI. 2 Oznaki za kvalitet na povr{inska obrabotka. Uprosteno pretstavuvawe na ma{inski delovi. Navoj. XII. 2 Rabotilni~ki crte`. Primeri na rabotilni~ki crte`. Rabotilni~ki crte` na predmet zadaden vo prostoren izgled. XIII. 2 Rabotilni~ki crte` na predmet zadaden vo ortogonalni pogledi. XIV. 2 Rabotilni~ki crte` na predmet od sklopen (Izveduvawe ra~no i na kompjuter). 2+2* Kotirawe i povr{inska obrabotka. (Izveduvawe ra~no i na kompjuter). 2+2* Navoj. Zavrtka i navrtka. (Izveduvawe ra~no i na kompjuter). Rabotilni~ki crte` na predmet zadaden vo prostoren izgled. (Izveduvawe ra~no i na kompjuter). Rabotilni~ki crte` na predmet zadaden vo ortogonalni pogledi. (Izveduvawe ra~no i na kompjuter). 2+2* Rabotilni~ki crte`. (Izveduvawe ra~no i na kompjuter). 2+2* Sklopen crte`. (Izveduvawe ra~no i na kompjuter). Rabotilni~ki crte` na predmet od sklopen crte`. (Izveduvawe ra~no i na kompjuter). crte`. XV. 2 Tehni~ka dokumentacija. 3 TEST 2 Rabotilni~ki crte` na predmet. (Izveduvawe ra~no i na kompjuter). XVI. XVII. XVIII. XIX. XX *) Zabele{ka: ^asovite ozna~eni so *) podrazbiraat obezbeduvawe uslovi (prostorija i oprema) za samostojna rabote na studentite.

15 1. Nastaven predmet OSNOVI NA ENERGETIKA 2. [ifra 3M31HA01 3. Studiska programa HA 4. Semestar (izbornost) zimski (zadol`itelen) 5. Celi na predmet Zapoznavawe so dejnosta energetika, kako oblast od tehni~kata praksa, kako i po{irokoto op{testveno zna~ewe. Metodi na istra`uvawe, koristewe i planirawe vo energetikata. Vlijanie vrz okolina i ekolo{ki efekti. 6. Osposoben za (kompetencii) Poznavawe na osnovnite metodi, principi na iskoristuvawe i planirawe vo energetikata. 7. Uslov za zapi{uvawe Nema na predmetot 8. Osnovna literatura 1. M. Risti}: "Op{ta energetika", Nau~na kwiga, Belgrad. (do 3 naslovi) 9. Broj na krediti: Vkupen raspolo`iv fond na vreme 5 ECTS h 30 saati = 150 saati 11. Raspredelba na raspolo`ivoto vreme = 150 saati P - Teoretska nastava (15 nedeli po 2 saati) 30 saati TN - Terenska nastava (2 dena h 5 saati + 2 saati proverka = 12 saati 12 saati) AV - Auditorni ve`bi, konsultacii, video proekcii, stru~ni 30 saati ~asopisi, internet.(15 dena h 2 saati) SU - Samostojno u~ewe, podgotovka na materijal od saati stranici za testovi, (272/8=34 saati min.) TPZ - Proverka na znaewe so 2 testa (2 h 2 saati) Sekoj student samostojno go re{ava testot od 10 pra{awa. 4 saati SR - Samostojna izrabotka na seminarska rabota. 10 saati 12. Ocenuvawe = 100 boda Posetenost na nastava) (15 x x 0.2) 10 boda testa do 40 boda 80 boda Samostojna rabota 10 boda Studentot mora da osvoi najmalku po 30% Ocenki: od predvidenite bodovi na sekoj od Od 50 do 60 boda 6 ({est) testovite. Od 61 do 70 boda 7 (sedum) od 71 do 80 boda 8 (osum) od 81 do 90 boda 9 (devet) nad 90 boda 10 (deset) 13. Uslov za potpis i formalen ispit Realizirani aktivnosti 11.1, 11.2, 11.3 i 11.6.

16 ne de la PLANIRAWE AKTIVNOSTI ZA NASTAVNIOT PREDMET OSNOVI NA ENERGETIKA Predavawa - teoretska nastava Terenska nastava Auditorni ve`bi saati saati saati I. 2 Voved, predmet na izu~uvawe, zna~ewe, merni 5 Poseta na energetski objekti. 2 Primeri na osnovnite procesi vo fizikata. edinici. II. 2 Vidovi energija, osobini, prenesuvawe i 1 Proverka od terenska nastava 2 Merni edinici vo energetikata. pretvarawe na poedini vidovi. III. 2 Osnovni izvori na energija, resursi, prerabotka. 5 Poseta na industriski (potro{uva~ki) objekti. 2 Osobini i karakteristiki na gorivata. Osobini na poedinite izvori na energija. IV. 2 Goriva, osobini, prerabotka, oplemenuvawe, prirodni i sinteti~ki goriva. 1 Proverka od terenska nastava 2 Odreduvawe na vodniot potencijal, bilansi i krivi na traewe. V. 2 Vodna energija, osobini, uslovi na iskoristuvawe, 2 Konsultacii za materijalot za prviot test. hidroenergetski potencijal, hidrolo{ki osobini. VI. 2 Obnovlivi izvori na energija, mala energetika. 2 Re{avawe na zada~i za hidrografija. VII. 2 Sistemi i uredi za transformacija na energijata. 2 Osnovni energetski parametri na ma{inite. VIII. 2 Potro{uva~ka na energija, klasifikacija, za{tedi 2 Stepeni na polezno dejstvo. i racionalizacija. IX. 2 Energetski bilans, vidovi, parametri i metodi. 2 Re{avawe na primeri za energetski bilans. X. 2 Reprodukcionen ciklus vo proizvodstvoto, specifi~na potro{uva~ka. 2 Prv test na materijalot od teoterskata nastava od I do VII nedela XI. 2 Stopanski razvoj i energetika. 2 Presmetki na specificnata potro{uva~ka. XII. 2 Racionalna upotreba na energijata. 2 Tipovi na energetski potro{uva~i. XIII. 2 Metodi za za{tedi vo energetikata. 2 Presmetka na potro{uva~ka i za{tedi na energija. XIV. 2 Planirawe vo energetikata i metodi. 2 Presmetka na potro{uva~ka i za{tedi na energija. XV. 2 Ekolo{ki efekti i energetika. 2 Primeri na energetski bilans za poedini vidovi energija. XVI. XVII Vtor test na materijalot od teoterskata nastava od VIII do XV nedela XVII X nedela Prv test na materijalot od teoterskata nastava od I do VII nedela XIX. XVII nedela Vtor test na materijalot od teoterskata nastava od VIII do XV nedela XX

17 REALIZACIJA NA NASTAVATA I PROVERKA NA ZNAEWATA Nastavnite predmeti se delat na zimski i letni. Maksimalen broj na krediti koi studentot mo`e da gi prijavi vo eden semestar se 30 krediti od redovniot semestar plus kreditite od eden nastaven predmet, no ne poveke od 35 krediti. Minimalen broj na krediti koi studentot mo`e da gi prijavi vo eden semestar se 21 krediti. Nemo`e da se zapi{at nastavni predmeti za koi tehnolo{kiot redosled ne e ispolnet, ne se ispolneti uslovite za zapi{uvawe dadeni za sekoj predmet poodelno. Po pravilo nastavata e interaktivna so kontinuirana proverka na znaeweto i kompetenciite, preku raznovidni formi, odnapred definirani za sekoj soodveten nastaven predmet. Kontinuirana nastava se odr`uva od prvata (I) do petnaesetata (XV)nedela. Vo XVI, XVII i XVIII nedela se sproveduvaat poslednite proverki na znaewata, se predavaat samostojnite zada~i i se utvrduva definitivnata ocenka na studentot za soodvetniot nastaven predmet. Periodi~nata proverka na znaeweto se sproveduva preku testovi, ~ii broj i sodr`ina e definiran za sekoj nastaven predmet poodelno. Studentot mora da osvoi najmalku po 30% od predvidenite bodovi na sekoj od testovite. Vo periodot od XVI do XVIII nedela od semestarot mo`e da se sprovede po eden popraven test za sekoj nastaven predmet. Terminot za popravniot test e razli~en od redovniot posleden test po nastavniot predmet. Pri donesuvaweto na definitivnata ocenka se vrednuvaat site aktivnosti, vklu~uvajki ja i posetenosta na nastavata. Na posledniot ~as od predavawata se sproveduva anonimna anketa za sekoj nastaven predmet posebno. Formata i sodr`inata na anketata e identi~na za site nastavni predmeti i istata ja utvrduva NNS, a anketata se sproveduva vo koordinacija so Koordinatorot za KTS na MFS. Definitivnata ocenka se iska`uva od 5(pet) do 10(deset), pri {to ocenkata 5(pet) ozna~uva nedovolen uspeh i za ovaa ocenka ne se dodeluvaat predvidenite krediti za soodvetniot predmet. Studentite koi ne go polo`ile nastavniot predmet preku kontinuiraniot proces, predmetot mo`e da go polagaat vo ispitnite rokovi: - zimski (od do ), - leten (od do ), - esenski (od do ), Nepolo`enite nastavni predmeti se prezapi{uvaat so {to se povtoruvaat site planirani aktivnosti za soodvetniot predmet. Prezapi{uvaweto i povtornoto sledewe na nastavniot predmet e celosno finansiran od strana na studentot.

18 DOPOLNITELNI INFORMACII Studentite mo`e da dobijat dopolnitelni informacii od: - Slu`bata za studentski pra{awa, - Prodekanot za nastavna dejnost, - Premetnite nastavnici i sorabotnici vo istaknatite priemni termini, - Mentorot na studiite, vo so raspored opredelenite mesto i vreme, Rabotno vreme za studenti na oddelni fakultetski slu`bi: - Slu`bata za studentski pra{awa, sekoj raboten den od do ~asot, - Arhiva, sekoj raboten den od do ~asot, - Biblioteka, sekoj raboten den od do ~asot, - ^italna so internet, sekoj raboten den od do ~asot, - Internet u~ilnica (surfara), sekoj raboten den od do ~asot, Dopolnitelni informacii mo`e da se dobijat i preku: Slu`ba za studentski pra{awa, Prodekan za nastavna dejnost, Na fakultetot mo`e da se koristat uslugite na: - Fotokopirnicata Canon, sekoj raboten den od do ~asot, - Bife, sekoj raboten den od do ~asot, Za spre~uvawe na devijantnite pojavi na Fakultetot, mo`ete da uka`ete na devijantnite odnesuvawa bez ogled od koja strana poteknuvaat na : ili na avtomatskata telefonska linija Dekanskata uprava redovno }e gi razgleduva uka`uvawata i }e prevzema soodvetni merki.