MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA

Размер: px
Започни от страница:

Download "MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA"

Препис

1 ISPITNA PROGRAMA MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA Skopje, 2007 MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO SEKTOR ZA VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE MATURA GIMNAZISKO OBRAZOVANIE SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

2 MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO SEKTOR ZA VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE ISPITNA PROGRAMA MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA MATURA VO GIMNAZISKO I VO SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE Ispitnata programa po makedonski jazik i literatura za dr`avna matura vo gimnaziskoto i vo srednoto stru~no obrazovanie e donesena so re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka od godina.

3 1. VOVED Makedonski jazik i literatura e predmet vo srednoto gimnazisko i stru~no obrazovanie koj se izu~uva vo site ~etiri nastavni godini. Osnovnata zada~a na ovoj nastaven predmet e da gi osposobi u~enicite za pismena i usna komunikacija i pravilna upotreba na standardniot jazik. U~enicite preku ovoj predmet se osposobuvaat i za analiti~ko i kriti~ko ~itawe i komentirawe na literaturnite dela. Spored Koncepcijata za matura i za zavr{en ispiti, osnovna cel na maturskiot ispit po makedonski jazik i literatura e: podigawe na kvalitetot na srednoto obrazovanie; sledewe i kontrola na realizacijata na nastavnite programi po makedonski jazik i literatura (zasnovani na obrazovni standardi na dr`avno nivo); steknuvawe na diploma za zavr{eno sredno obrazovanie (zaokru`uvawe na obrazovanieto so ispit); selekcija za univerzitetskoto obrazovanie (vertikalna proodnost); informirawe na u~enicite, roditelite i obrazovnite institucii za postigawata na u~enicite dobieni preku validni i verodostojni merewa. Soglasno Koncepcijata, predmetot makedonski jazik i literatura spa a vo zadol`itelnite predmeti i e del od dr`avnata matura. Ispitnata programa se temeli na nastavnite programi od site ~etiri godini. Programski podra~ja vo nastavnite programi se JAZIK i LITERATURA i postigawata na u~enicite }e se proverat preku sposobnostite govorewe, ~itawe, kni- `evna analiza (primena i vrednuvawe so literaturno teoretski poimi na poznati i nepoznati dela) i pi{uvawe... Namena, osnova i sodr`ina na ispitnata programa Ispitnata programa e dokument koj e namenet za u~enicite od javnoto sredno obrazovanie vo Republika Makedonija. Osnovnata namena na ovoj dokument e da gi informira u~enicite za sodr`inata i na~inot na sproveduvaweto na maturskiot ispit po makedonski jazik i literatura. Ispitnata programa gi sodr`i slednite komponenti: Cel na ispitot Sodr`ina na ispitot Specifikacija na podra~jata i sposobnostite Konkretizacija na celite Opis na ispitot Kriteriumi na ocenuvawe 1

4 2. OP[TA CEL NA ISPITOT Maturskiot ispit po predmetot makedonski jazik i literatura }e zna~i zaokru`uvawe (zavr{na ocenka) na znaewata i sposobnostite {to u~enicite treba da gi imaat na krajot od ~etirigodi{niot obrazoven proces. Glavna cel na maturskiot ispit po makedonski jazik i literatura za srednoto obrazovanie e da gi proveri i utvrdi znaewata na u~enicite od podra~jata Jazik i Literatura. Od podra~jeto jazik }e se proverat sposobnostite za pismena i usna komunikacija i pravilnata upotreba na makedonskiot standarden jazik, dodeka od podra~jeto Literatura }e se proverat sposobnostite za analiti~ki i kriti~ki pristap na literaturni dela, kako i samostojno pi{uvawe na organiziran tekst od opredelena oblast. Za da go polo`i ispitot u~enikot treba: da gi upotrebuva potrebnite znaewa i sposobnosti po predmetot makedonski jazik i literatura; samostojno da koncipira i realizira usno i pismeno izrazuvawe; da gi primenuva pravopisnite i pravogovornite pravila na standardniot makedonski jazik; kriti~ki i kreativno da interpretira literaturni dela; samostojno kriti~ki da ~ita poznati i nepoznati tekstovi. 2

5 3. NA ISPITOT 3.1. JAZIK Celi: - primena na jazi~nite normi na standardniot jazik vo pismena i usna komunikacija. U~enikot: - da gi primenuva pravopisnite i provogovornite pravila; - samostojno i pravilno da formulira iskaz; - da primenuva soodveten jazik i vokabular vo razli~ni situacii. 1.NAUKA ZA JAZIKOT - Vidovi pisma - Nacionalen - dijalekten - standarden jazik 2. ISTORISKI RAZVITOK NA MAKEDONSKIOT JAZIK - Po~etocite na slovenskata pismenost - Kiril i Metodij - Makedonskiot jazik vo semejstvoto na ju`noslovenskite jazici - Pogledite za makedonskiot jazik na Pej~inovi}, Sinaitski, Kr~oski, Pulevski i Xinot - izbor tekstovi; - Pogledite na K. P. Misirkov za makedonskiot jazik - Za makedonckite raboti ; - Ulogata na B. Koneski vo kodifikacijata na makedonskiot literaturen (standarden) jazik. 3. FONETIKA I FONOLOGIJA - Glasovni promeni. Edna~ewe po zvu~nost; elizija 4. AKCENT - Akcentot vo makedonskiot literaturen (standarden) jazik - Akcentski celosti. 5. PRAVOPIS - Upotreba na golema bukva - Sleano i razdeleno pi{uvawe na zborovite - Delewe na zborot na krajot od redot - Skratenici i skratuvawe na zborovite - Interpunkcija-pravopisni znaci - Interpunkciski znaci(,.;?!: ( ) - ) 3

6 6. MORFOLOGIJA I MORFOSINTAKSA - Zborovni grupi Od morfolo{ki, leksi~ko-semanti~ki i sintaksi~ki pristap) Funkcijata na zborovite vo iskaz 7.LEKSIKOLOGIJA - Osnovni tipovi leksi~ki zna~ewa na zborovite 8.SINTAKSA - Re~enica; (prosta; slo`ena) Redot na del-re~enicite vo iskazot 9. FRAZEOLOGIJA - Frazeologizmi 10. STILISTIKA - Funkcionalno raslojuvawe na jazikot - funkcionalni stilovi 11. DIJALEKTOLOGIJA - Zna~eweto na dijalektniot jazik vo funkcija na standardniot makedonski jazik 4

7 3.2. LITERATURA Celi: - primena na znaewata za belezite i pretstavnicite od razli~ni vremenski periodi na nacionalnata i svetskata literatura - samostojno kriti~ko ~itawe so razbirawe na kni`evnite dela; - kriti~ko i kreativno interpretirawe i komentirawe literaturni dela. U~enikot: - analiti~ko - tvore~ki i kriti~ki da pristapuva kon literturnoto delo; - da go opredeli kontekstot na literaturnoto delo (prostor, vreme, `anr); - da prepoznava i upotrebuva kni`evno-teoriski poimi; - samostojno da sporeduva i da vrednuva literaturni dela od nacionalnata i svetskata literatura. 1. NAUKA ZA LITERATURATA - Podelba na naukata za literaturata 2. TEORIJA NA LITERATURATA - Folklor/ mit Lirika - Narodna literatura - Drama (stih: proza) - Epika (stih: proza) - Lirika - Stilski izrazni sredstva - Literaturno-nau~ni vidovi i publicistika 3. MAKEDONSKA LITERATURA - Srednovekovna literatura - Kliment Ohridski - Crnorizec Hrabar - Joakim Kr~ovski - Kiril Pej~inovi} - Jordan Haxi Konstantinov-Xinot - Dimitrija Miladinov - Konstantin Miladinov - Grigor Prli~ev - Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski - Panonskite legendi - Pohvalno slovo - O pismeneh - Slovo zaradi zavist - Slovo za praznicite - Trud mi e imeto - Sobira~ka dejnost - Literaturna dejnost - Serdarot - Makedonska krvava svadba 5

8 - Vasil Iqoski * - Risto Krle - Anton Panov - Ko~o Racin - Stale Popov - Slavko Janevski * - \or i Abaxiev - Petre M. Andreevski ^ingo * - Bla`e Koneski - Aco [opov - Radovan Pavlovski * - Kole ^a{ule - Goran Stefanovski - Ta{ko Georgievski - Gane Todorovski - Mateja Matevski - Vlada Uro{evi} 4. SVETSKA LITERATURA - Homer - Dante Aligieri - Miguel de Servantes * - Vilijam [ekspir * - Molier - Xorx Gordon Bajron - Aleksandar S. Pu{kin - Onored de Balzak - F. M. Dostoevski - Edgar Alan Po - [arl Bodler - Alber Kami - Semjuel Beket * - A. P. ^ehov - ^orbaxi Teodos * - Parite se otepuva~ka - Pe~albari - Beli mugri - Krpen `ivot - Ulica * - Pustina - Pirej - Golemata voda * - Izbor - Izbor - Izbor * - Crnila - Divo meso - Crno seme - Izbor - Izbor - Izbor - Gilgame{ * - Ilijada (Razdelba Hektor i Andromaha; Smrtta na Hektor) - Bo`estvena komedija (Vovedna pesna) - Don Kihot * - Hamlet * - Tartif - Stranstvuvaweto na ^ajld Harold - Evgenij Onegin - ^i~ko Gorio - Zlostorstvo i kazna - Garvanot - Cve}iwa na zloto - Stranec - ^ekaj}i go Godo * - Izbor raskazi * Delata i avtorite koi se zacrneti i ozna~eni so yvezda }e bidat sodr`ina za izgotvuvawe ispitni zada~i od u~ebna 2009/2010 godina 6

9 4. KONKRETIZACIJA NA CELITE, ZNAEWATA I SPOSOBNOSTITE PO PODRA^JA PI[UVAWE CELI TEMI - POJASNUVAWE 1. U~enikot da sostavi sintaksi~ki pravilen tekst. Sintaksi~ki nepravilen tekst da go stavi vo pravilna forma. 2. Da oformi jazi~no pravilen tekst. - Da izvr{i korekcija na jazi~nite i interpunkciskite gre{ki 3. Da pi{uva tekstovi so prakti~na namena Molba, pismo, popolnuvawe formular, oglas, soop{tenie, vest, prijava, biografija 4. Da pi{uva razli~ni formi na pismeno izrazuvawe na odnapred dadena tema koristej}i kako izvor razli~ni informacii. 5. Da pi{uva komentar za pro~itan tekst na standarden makedonski jazik. Ekologija, film, muzika, droga, negativnoto vlijanie na mediumite, nastani od sekojdnevniot `ivot Od proza, poezija i drama 6. Da dade svoe mislewe za opredelen tekst. Publicisti~ki tekst 7. Da transformira dijalekten tekst vo standardna forma. - da transformira dijalekten tekst 7

10 4.2 ^ITAWE CELI 1. U~enikot da go opredeli vidot na tekstot i da go analizira. TEMI - POJASNUVAWE - Izvlekuva dadeni fakti, razmisluvawe, argumenti - Dava mislewe za prifatlivost na nekoj argument 2. Da gi odredi i sporedi stilovite vo tekstovi. - odreduva i sporeduva stilovi: administrativen; publicisti~ki; umetni~ki; nau~en i novinarski 3. Da go razlikuva zna~eweto i funkcijata na frazeolo{kiot od drug vid iskaz. - Go razbira frazeolo{kiot izraz. Primer: - Kaj niv ima od pile mleko (izobilstvo). - Ne sum videl bel den (imam gri`i). 4. Da gi opredeli likovite, li~nostite i glavnata misla vo tekstot. 5. Da ja opredeli vrskata na sodr`inata so funkcijata na tekstot. 6. Da ja voo~i razlikata me u realnosta i fikcijata vo daden tekst. 7. Da ja razbira ulogata i zna~eweto na tekstot vo minatoto i denes. Gi animira likovite i li~nostite i mislite vo daden tekst. Gi otkriva i povrzuva likovite, problemite i motivite od tekstot. Gi voo~uva, sfa}a i prezentira razlikite vo tekstot. Procenuva kolku tekstot e aktuelen denes spored nastanot, jazikot i stilot. 8

11 4.3 ANALIZA CELI 1. U~enikot da gi primenuva osnovnite odliki na opredelen literaturen pravec vo dadeno literaturno delo. 2. Da gi analizira osnovnite odliki na literaturnite pravci vo daden tekst. 3. Da gi opredeli hronologijata na nastanite i tipovite naracija vo literaturno delo. 4. Da analizira poznati i nepoznati tekstovi so upotreba na poimite od teorijata na literaturata. 5. Da ja opredeli strukturata i kompozicijata na literaturno delo. 6. Da go opredeli vremeto i mestoto na nastanot/nastanite vo literaturni dela.. 7. Da analizira likovi i da gi odreduva nivnite funkcii vo literaturno delo. 8. Da gi opredeli temite i motivite vo daden literaturen tekst. 9. Da razlikuva kni`evno delo od drug vid literatura spored stilot i jazikot. 4. OPIS NA ISPITOT TEMI - POJASNUVAWE Primer: odliki na romantizmot: kult kon minatoto, qubov kon prirodata, begawe od stvarnosta i patuvawe vo dale~ini i nepoznati zemji, svetska taga. Tekstovi od: humanizmot i renesansata, romantizmot, klasicizmot, realizmot, ekspresionizmot, simbolizmot, egzistencijalizmot... - Fabula, si`e, naracija (linearno, paralelna i dr.); - vnatre{en monolog; dijalog - Stilski izrazni sredstva - Literaturni rodovi i vidovi - Strofa, stih, sonet, ~inovi, sceni, poglavja i dr. - Nastanot se slu~uva vo minatoto, idninata, apsolutno vreme na realni i izmisleni mesta - Atributi na likovi - Lik; Likovi Temi i motivi: - Qubov, tradicija, identitet, neprepoznavawe i dr. - Nau~en stil, administrativen stil nasproti umetni~kiot - arhaizmi, neologizmi... Nasproti stru~nata leksika 9

12 4.4 GOVOREWE - Op{ti celi Realizacijata na ovoj del od ispitot }e zapo~ne otkako }e se sozdadat neophodnite uslovi. CELI 1. U~enikot da napravi samostojno organiziran usten iskaz na odredena tema. 2. Da interpretira stavovi i argumenti vo razli~ni situacii. TEMI - POJASNUVAWE Primeri temi: - Vo sekoe semejstvo postoi generaciski jaz - [to e za mladite moderno oblekuvawe? - Pravata na ~ovekot proizleguvaat od negovite obvrski - Situacii koga treba da se soglasi so tu i argumenti - Reagira vo situacija zavisno od ulogata {to ja dobil 3. Samostojno da komentira. - Teatarska pretstava - Koncerti - Sportski natprevar - Novinarski zapis - Sostanoci - Literaturno delo 4. Samostojno da vodi diskusija na konkretna tema. Primer: Pravata na ~ovekot proizleguvaat od negovite obvrski - Vo uloga na voditel; - Voved vo temata za diskusija - Rakovoditel so diskusijata - Vo uloga na u~esnik vo diskusija - Vo uloga na diskutant {to dava zavr{en zbor 5. Da prezentira samostojno istra`eni fakti za dadena tema. 6. Vo usten iskaz da dava sopstveni idei i re{enija za konkretni problemi. 7. Da upotrebuva soodvetna artikulacija i intonacija vo ekspresiven na~in na govorewe na konkretna tema. na lu eto pred 15 godini - Sobira, istra`uva - Klasificira - Koristi INK izvori - Formulira - Konfliktni situacii - Problemi izvle~eni od odredeni dela - Sekojdnevni problemi - Vo spontan govor - Vo podgotven govor - Treba da upotrebuva: logi~en akcent - pauzi - gestikulacija 10

13 5. OPIS NA ISPITOT 5.1. STRUKTURA NA ISPITOT Maturskiot ispit po makedonski jazik i literatura ima tri dela preku koi se ocenuvaat 4 sposobnosti. Izdvoenite sposobnosti procentualno imaat ednakva zastapenost vo procesot na ocenuvawe. Govorewe e interen del od ispitot koj }e se sproveduva vo u~ili{teto spored utvrdeni pravila za realizacija na ispitot i na~inot na ocenuvawe. Realizacijata na ispitot treba da zapo~ne so po~etokot na IV nastavna godina. Nastavnikot gi planira terminite i brojot na kandidatite koi }e polagaat vo tekot na eden den. Ocenuvaweto na sposobnosta govorewe }e se realizira so pomo{ na utvrdeni kriteriumi. Realizacijata na ovoj del od ispitot }e zapo~ne otkako }e se sozdadat neophodnite uslovi.. ^itawe i Kni`evna analiza se eksteren del na ispitot vo koj sposobnostite }e imaat procentualno ist broj bodovi. Sposobnostite ^itawe i Kni`evna analiza se prviot del od ispitot i }e bidat zastapeni so pribli`no ednakov broj pra{awa vo edna test kni{ka. Ispitnite pra{awa za ovie sposobnosti }e se ocenuvaat so koristewe na izgotven klu~ na to~ni odgovori. Pi{uvawe e vtoriot eksteren del od ispitot koj }e se ocenuva spored utvrdeni kriteriumi. Interen del: Govorewe Eksteren del: ^itawe; Kni`evna analiza; Pi{uvawe Maturskiot ispit se sostoi od test kni{ka so ispitni zada~i od trite navedeni sposobnosti. 11

14 5.2. VREMETRAEWE NA ISPITOT Eksteren del: Test kni{ka minuti Interen del: Govorewe: - vreme za podgotovka - 15 minuti; - u~enikot govori - 15 minuti Realizacijata na ovoj del od ispitot }e zapo~ne otkako }e se sozdadat neophodnite uslovi VIDOVI ISPITNI ZADA^I Maturskiot ispit po predmetot makedonski jazik i literatura }e sodr`i ispitni zada~i: od otvoren tip; so pove}ekraten izbor; so dopolnuvawe; so podvlekuvawe; esejski vid (pi{ani tekstovi so opredelen broj zborovi) SPECI 12

15 6. SPECIFIKACIJA NA PODRA^JATA I SPOSOBNOSTITE CIJA NA PODRA^JATA I SPOSOBNOSTITE Programski sodr`ini Sposobnost 1 Sposobnost 2 Sposobnost 3 Sposobnost 4 Govorewe ^itawe Pi{uvawe Kni`evna analiza(primena i vrednuvawe na literaturnoteoretski poimi) Vkupno JAZIK 50% 20% 5 % 20 % 5 % 50% LITERATURA 50% 5 % 15 % 10% 20% 50% Vkupno: 25% 20% 30% 25 % 100% 13

16 7. NA^IN NA OCENUVAWE Vkupniot broj bodovi {to mo`at da se osvojat na ispitot na eksterniot del e 100. To~niot odgovor na zada~ite so pove}e~len izbor (vo koi se bara u~enikot da izbere eden od odgovorite {to se ponudeni) se ocenuva so 1 bod. To~niot odgovor vo zada~ite na koi se bara direkten kus odgovor (so eden ili nekolku zborovi), isto taka se ocenuva so 1 bod. Zada~ite na koi se bara da se poka`e kako se re{ava nekoja zada~a (problemska situacija), da se diskutira, obrazlo`i ili vrednuva nekoe re{enie ili stav se ocenuvaat taka {to oddelno se ocenuva to~noto re{avawe vo sekoja faza od odgovaraweto na barawata na zada~ata. Zavisno od brojot na barawata ovie zada~i se ocenuvaat so 2 ili 3 boda. Vakvata raspredelba na bodovite e prisuten vo eksterno izgotveni kriteriumi koi }e se upotrebuvaat za vrednuvawe na esejski vid zada~i. Ocenuvaweto }e se vr{i eksterno i centralizirano (na edno mesto) od strana na nezavisni ocenuva~i, vrz osnova na odnapred izgotveno upatstvo i usoglaseni kriteriumi. Isklu~ok od centraliziranoto ocenuvawe e vrednuvaweto na sposobnosta Govorewe, za {to sevkupnoto ocenuvawe spored nadvore{no izgotveni kriteriumi, go realiziraat interno nastavnicite vo u~ili{teto. Ocenuvaweto se realizira vo tekot na samiot ispit i potrebno e da ima najmalku dvajca nastavnika koi gi upotrebuvaat kriteriumite vo procesot na vrednuvawe na u~eni~kite iskazi.* Realizacijata na ovoj del od ispitot }e zapo~ne otkako }e se sozdadat neophodnite uslovi... Minimalniot broj bodovi za da se polo`i ispitot po, kako i rasponot na poenite za sekoja od pozitivnite ocenki (dovolen - 2, dobar -3, mnogu dobar - 4 i odli~en - 5) go utvrduva dr`avniot maturski odbor, za sekoja ispitna sesija posebno, na predlog na Dr`avnata maturska komisija po makedonski jazik i literatura, po sproveduvaweto na ispitot. * Za ovaa sposobnost ima izgotveno poseben dokument - Ispitna programa za sposobnosta Govorewe 14

17 Sposobnosti koi se ocenuvaat Maturskiot ispit po makedonski jazik i literatura }e ja ocenuva osposobenosta na u~enikot vo govorewe, ~itawe, kni`evna analiza i pi{uvawe. GOVOREWE Glavnata cel na govoreweto e da gi osposobi u~enicite da bidat podgotveni da realiziraat organizirana usna prezentacija na razli~ni temi vo razli~ni situacii. Forma na polagawe: usten del od maturskiot ispit. Na~in na realizacija: interen. Formi na usno izrazuvawe: govori (raska`uvawe, recitirawe, prenos, voditelstvo); kusi monolozi (voveden zbor, vovedno izlagawe, izjava, vest, diskusija, komentar, izve{taj); razgovori ili dijalozi (slu`beni razgovori, intervju, debata, anketa, razgovor na dadena tema); posebni govorni vidovi (sve~en govor, prigoden, zdravica, pozdraven). Realizacijata na ovoj del od ispitot }e zapo~ne otkako }e se sozdadat neophodnite uslovi... ^ITAWE Glavna cel na sposobnosta ~itawe e da gi osposobi u~enicite analiti~ki i sinteti~ki da gi ~itaat zadadenite tekstovi ili dela; da pravat razlika koga ~itaat: za li~ni potrebi (upatstva, pisma, biografii); za javna upotreba (pravilnici, zakoni); za obrazovni potrebi (u~ebnici, leksikoni, enciklopedii, re~nici i dr.). Forma na polagawe: pismen del od maturskiot ispit. Na~in na realizacija: eksteren. ANALIZA Glavna cel na sposobnosta kni`evna analiza e da gi osposobi u~enicite samostojno da organiziraat interpretacija na delo; da sporeduvaat dela od razli~ni nacionalni literaturi; da izvle~at belezi na odreden kni`even pravec i dr. Forma na polagawe: pismen del od maturskiot ispit. Na~in na realizacija: eksteren. PI[UVAWE Glavna cel na sposobnosta pi{uvawe e da gi osposobi u~enicite da mo`at pismeno da se izrazat na razli~ni temi, vo razli~ni formi na pismeno izrazuvawe vo sekoe vreme; da pravat koncept; da vodat bele{ki. Forma na polagawe: pismen del od maturskiot ispit. Na~in na realizacija: eksteren. 15

18 Kriteriumi za ocenuvawe na sposobnosta Pi{uvawe Kandidatot go gubi pravoto da bide ocenuvan spored predvidenite kriteriumi za sposobnosta pi{uvawe dokolku sodr`inata na tekstovite ne soodvestvuva na zadadenata tema. Kandidatot go gubi pravoto da bide ocenuvan spored predvidenite kriteriumi za sposobnosta pi{uvawe dokolku napi{aniot tekst za prakti~na namena ne ja zadovoluva baranata forma. Kriteriumi za ocenuvawe 1. Jazik - vkupno 4 boda pravopis - 1 interpunkcija - 1 sintaksa - 1 leksika Kompozicija na tekst - vkupno 4 boda Indikatori za kriteriumite 1. Pravopis: - upotreba na mala i golema bukva; - sleano i razdelno pi{uvawe na zborovite; - prenesuvawe na zborovite; 2. Interpunkcija - pravilna upotreba na interpunkciski znaci 3. Sintaksa - pravilna sintaksi~ka kompozicija na re~enicata i nejzina funkcionalna upotreba 4. Leksika - bogata leksika i soodveten jazi~en stil Vo tekstot jasno se izdvojuvaat: - voved - glaven del - zaklu~ok 2 poeni - paragrafsko sreduvawe so svrzuva~ki re~enici 1 poen - po~ituvawe na granicata na predvideniot broj na zborovi i predvidenoto vreme za izrabotka na zada~ite 1 poen Zada~a na ocenuva~ot Ocenuva~ot treba vnimatelno: - da gi otkrie i klasificira gre{kite vo tekstot spored dadenoto pojasnuvawe - da ja odredi te`inata i povtorlivosta na gre{kite (povtorlivost - postojano se povtoruvaat isti gre{ki pr: idea namesto ideja); povtorenata gre{ka se broi edna{ - da ja proceni pravilnata sintaksi~ka kompozicija na re~enicata (pravilen re~eni~en zbored; upotreba na soodvetni svrznici; pravilen re~eni~en red na del -re~enica vo slo`eni re~enici) - bogata leksika ozna~uva: upotreba na razli~ni zborovi, frazi, internacionalizmi i nivna soodvetna upotreba Ocenuva~ot treba vnimatelno: - da ja utvrdi prisutnosta na trite dela na kompozicijata; - da ja oceni povrzanosta i sledstvenosta na delovite - da go oceni paragrafskoto sreduvawe na tekstot so procena za prisustvoto na svrzuva~kite re~enici; - da utvrdi dali e upotreben dozvoleniot broj zborovi. 16

19 3. Sodr`ina - vkupno 5 boda Vo tekstot se ~ita: - razvoj na temata so idei, argumenti, fakti 2 poeni - jasno iska`ani, povrzani i kriti~ki misli za temata 1 poen - celosno razbirawe na temata so sozdavawe na tekst koj soodvestvuva na postavenite barawa 2 poeni Ocenuva~ot treba vnimatelno: - da go oceni razbiraweto na temata i nejziniot razvoj vo tekstot. - da ja oceni sodr`inata na delovite od kompozicijata; - da gi oceni prezentiranite fakti, idei, pra{awata i odgovorite vo dadeniot tekst 17