Mese~na informacija 11 / 2006

Препис

1 Narodna banka na Republika Makedonija Direkcija za istra`uvawe Mese~na informacija 11 / 2006 Januari, 2007 godina

2 2

3 S O D I N A Pozna~ajni ekonomski nastani i promeni vo zakonskata regulativa vo Republika Makedonija vo noemvri 2006 godina 4 I. Dvi`ewa vo realniot sektor 5 II. Monetarni dvi`ewa 6. Nadvore{notrgovski i devizni dvi`ewa 9 Prilog tabeli 12 3

4 Pozna~ajni ekonomski nastani i promeni vo zakonskata regulativa vo noemvri 2006 godina Na 2 noemvri Upravata za javni prihodi i Stopanskata komora na Makedonija ja promoviraa rabotata na Direkcijata za golemi dano~ni obvrznici i na~inot na nejzinoto funkcionirawe pred pretstavnici na nad 100 kompanii - golemi dano~ni obvrznici. Direkcijata funkcionira od juli 2006 i ima za cel da se obezbedi podobruvawe na naplatata na danocite i na investiciskata klima vo Republika Makedonija. 13 noemvri, spored odlukata na Regulatornata komisija za energetika, rafineriskite i maloproda`nite ceni na naftenite derivati se namalija vo prosek za 2,54% i 1,35%, soodvetno ( Slu`ben vesnik na RM br. 117/2006), a spored odlukata od 27 noemvri istite bea zgolemeni vo prosek za 1,19% i 0,74%, soodvetno ( Slu`ben vesnik na RM br. 123/2006). Od noemvri vo organizacija na Evro-infocentarot i vo sorabotka so konsultantskata ku}a Europartners, vo Skopje be{e odr`an trening na tema EU fondovi i EU proekti so poddr{ka od Ministerstvoto za ekonomija. Na treningot bea razgledani na~inite na finansirawe na EU, finansiskite instrumenti {to EU gi koristi za pomo{ na zemjite od Jugoisto~na Evropa i mo`nostite za koristewe na sredstvata na Unijata. Na 17 noemvri Ministerstvoto za ekonomija na Republika Makedonija be{e doma}in na Samitot na ministerskiot sovet na Energetskata zaednica na JIE, {to pretstavuva prv sostanok po stapuvaweto vo sila na Dogovorot za osnovawe na Energetskata zaednica na JIE. Od noemvri vo Skopje se odr`a Konferencija za regulatorno upravuvawe na Balkanot, organizirana od Agencijata za dr`avni slu`benici so finansiska poddr{ka na EU vo sorabotka so Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD). Konferencijata be{e organizirana so cel podobruvawe na regionalnata sorabotka od oblasta na javnata administracija, zacvrstuvawe na administrativniot kapacitet neophoden za evrointegrativnite procesi i razvivawe na ~ove~kite resursi soglasno so evropskite principi. Na 23 noemvri vo organizacija na Narodnata banka na Republika Makedonija se odr`a rabotilnica na tema Energetskata potro{uva~ka vo Makedonija i nejziniot efekt vrz bilansot na pla}awa, pri {to u~esnicite prezentiraa merki za podobruvawe na sostojbata vo energetskiot sektor. Novi zakonski propisi: - Zakon za izmenuvawe na Zakonot za popis na zemjodelstvoto vo Republika Makedonija, 2006 godina ("Slu`ben vesnik nz RM" br. 113/2006); - Izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2006 godina - rebalans na buxetot za 2006 godina ("Slu`ben vesnik na RM" br. 120/2006). - Odluka za usoglasuvawe i menuvawe na Carinskata tarifa za 2007 godina ("Slu`ben vesnik na RM" br. 125/2006). 4

5 I. Dvi`ewa vo realniot sektor 1 Stapkata na inflacija vo noemvri 2006 godina na mese~na osnova iznesuva 0,9% i e determinirana od porastot na cenite na stokite, vo uslovi na minimalno namaluvawe na cenite na uslugite. Analizirano od aspekt na pridonesot na pooddelnite kategorii vo ramkite na inflaciskiot indeks, najgolem pridones za mese~nata inflacija (od 0,8 procentni poeni) ima porastot na cenite vo kategorijata "ishrana" koj glavno se dol`i na zgolemenata cena na sve`iot zelen~uk (za 18,1%), minimalno neutraliziran so padot na cenite na sve`oto ovo{je. Poizrazen dopolnitelen pridones (od 0,2 procenti poeni) imaa povisokite ceni na oblekata (za 1,6%) i obuvkite (za 2,6%). o nasoka na namaluvawe na inflacijata vo noemvri deluvaa edinstveno cenite vo kategorijata "soobra}ajni sredstva i uslugi" (negativen pridones od 0,1 procenten poen), pod vlijanie na poniskite ceni na soobra}ajnite sredstva i naftenite derivati. Godi{nata stapka na inflacija vo noemvri 2006 godina iznesuva 3,7%. Prose~nata stapka na inflacija vo periodot januarinoemvri 2006 godina se zadr`a na nivoto od prethodniot mesec i iznesuva 3,2%. Pritoa, porastot na cenite na stokite i natamu determinira najgolem del (93%) od prose~nata inflacija. Zgolemuvawe na cenite vo analiziraniot period e zabele`ano kaj site kategorii vo ramki na indeksot, pri {to i ponatamu dominira efektot od porastot na cenata na tutunot (pridones od 38%), zaradi zgolemenata akciza od po~etokot na godinata. Povisokite ceni na proizvodite za ishrana (glavno na sve`iot zelen~uk, sve`oto i preraboteno meso i {e}erot) determiniraat 26% od vkupnata prose~na inflacija. Dopolnitelen pridones od 9% imaat i zgolemenite ceni na naftenite derivati, dodeka zgolemenite ceni na sredstvata za obrazovanie determiniraat 8% od inflacijata. Zgolemuvaweto na cenite na parnoto greewe i na elektri~nata energija objasnuvaat samo 1,4% i 4,7%, soodvetno, od vkupnata inflacija. Grafikon 1 Tro{oci na `ivotot () 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0-1,0-2,0 I.2005 II I I II X mesec/prethoden mesec I I.2006 II period/ist period od prethodna godina Izvor: Dr`aven zavod za statistika. Namaluvaweto na cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi 2 prodol`i i vo noemvri 2006 godina, koga be{e registrirano nivno namaluvawe vo odnos na prethodniot mesec za 0,3%. Mese~niot pad proizleguva glavno od poniskite ceni na proizvoditelite na nafteni derivati (pridones od 0,5 procentni poeni za vkupniot pad, vo soglasnost so odlukite na Regulatornata komisija za energetika od godina i godina za namaluvawe na rafineriskite ceni) i na umereniot pad na cenite na prehranbenite proizvodi i pijalaci. Namaluvaweto na ovie ceni vo najgolem del go determiniraa padot na cenite vo sektorot "prerabotuva~ka industrija" (~ij pridones vo nasoka na namaluvawe na proizvodstvenite ceni iznesuva 0,4 procentni poeni). Od druga strana, cenite vo energetskiot i rudarskiot sektor se na povisoko nivo vo odnos na prethodniot mesec (so {to zaedno pridonesoa za porast na proizvodstvenite ceni za 0,1 procenten poen). Na godi{na osnova, cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi se povisoki za 2,3%, pri {to 57% od vkupniot porast e rezultat na povisokite ceni na proizvoditelite na tutunski proizvodi, koi vo celost go neutraliziraa efektot od poniskite ceni na naftenite derivati. o periodot januari-noemvri 2006 godina, cenite na proizvoditelite na industriski proizvodi bele`at prose~en porast od 4,6% vo sporedba so istiot period od 2005 godina. Pritoa, 96% od I I II X 1 Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija i presmetki na NBRM. 2 Prethodni podatoci na DZS. 5

6 ostvareniot prose~en porast na proizvodstvenite ceni e determiniran od povisokite ceni vo prerabotuva~kata industrija (za 5%), koi se pod dominantno vlijanie na zgolemenite ceni na proizvoditelite na nafteni derivati i tutunski proizvodi. Pomal del, odnosno 4% od ostvareniot prose~en porast na proizvodstvenite ceni proizleguva od povisokite ceni vo rudarskiot i energetskiot sektor (za 3,3% i 1,4%, soodvetno). o noemvri 2006 godina, fizi~kiot obem na industriskoto proizvodstvo 3 bele`i mese~en pad od 2,2%. akvoto namaluvawe se dol`i pred se na negativnite dvi`ewa vo prerabotuva~kiot i rudarskiot sektor, koi zaedno imaat negativen pridones od 2,7 procentni poeni vo vkupniot mese~en pad na industriskoto proizvodstvo (pri poizrazen negativen pridones na prerabotuva~kiot sektor). Kaj energetskiot sektor e registriran porast na proizvodstvoto, {to rezultira so pozitiven pridones od 0,5 procentni poeni, koj delumno gi neutralizira{e negativnite efekti od prerabotuva~kiot i rudarskiot sektor. Namalenata aktivnost na prerabotuva~kata industrija pred se e rezultat na namalenoto proizvodstvo na 11 od vkupno 20 prerabotuva~ki granki, koi u~estvuvaat so okolu 70% vo vkupnoto proizvodstvo na prerabotuva~kata industrija. Od niv, najgolem pridones vo nasoka na namaluvawe na industriskoto proizvodstvo imaat namalenoto proizvodstvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali, proizvodstvo na osnovni metali, hemikalii i hemiski proizvodi i na elektri~ni ma{ini i aparati. Od druga strana, poizrazeni pozitivni dvi`ewa bele`at proizvodstvoto na predmeti za obleka, 3 Prethodni podatoci na DZS. dorabotka i boewe na krzno i na nafteni derivati. Industriskoto proizvodstvo vo noemvri 2006 godina vo sporedba so istiot mesec od prethodnata godina bele`i porast od 4,4%, determiniran od porastot na proizvodstvoto vo prerabotuva~kiot i rudarskiot sektor. o periodot januari-noemvri 2006 godina industriskoto proizvodstvo ostvari kumulativen porast od 3% vo odnos na istiot period od 2005 godina. Registriraniot porast e determiniran od zgolemenata aktivnost vo prerabotuva~kiot i rudarskiot sektor, koi zaedno pridonesoa so 3,3 procentni poeni za kumulativniot rast, dodeka energetskiot sektor ima negativen pridones od 0,3 procentni poeni. Prerabotuva~kata industrija ostvari kumulativen porast od 3,2%, determiniran od aktivnosta na 13 od vkupno 20 prerabotuva~ki granki, koi u~estvuvaat so 75,8% vo vkupnata prerabotuva~ka industrija. Od niv, najgolem pridones i ponatamu imaat porastot na proizvodstvoto na proizvodi od drugi nemetalni minerali, osnovni metali, prehranbeni proizvodi i pijalaci, tutunski proizvodi i na nafteni derivati. Grafikon 2 Industrisko proizvodstvo () 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0-10,0-20,0-30,0-40,0 I.2005 II I.2006 mesec/ prethoden mesec period/ ist period od prethodna godina Izvor: Dr`aven zavod za statistika. II II. Monetarni dvi`ewa o noemvri 2006 godina, vkupnite likvidni sredstva na bankite 4 iznesuvaa milioni denari i na mese~na osnova ostvarija porast od 13,1%. o tekot na noemvri, kreirawe na likvidnost vo bankarskiot sektor se izvr{i preku deviznite transakcii na NBRM 4 Ja sodr`i gotovinata vo blagajna i sredstvata na smetkata na bankite kaj NBRM. (realiziran neto-otkup na devizi na devizniot pazar od strana na NBRM) i namalenata pobaruva~ka na gotovi pari (za 495 milioni denari na mese~na osnova), dodeka denarskite depoziti na dr`avata kaj NBRM 5, se zgolemija za 115 milioni 5 Analizata se odnesuva na denarskite depoziti na dr`avata kaj NBRM bez dr`avni zapisi za monetarni celi. 6

7 denari i deluvaa vo nasoka na povlekuvawe likvidnost. Monetarnite instrumenti vo noemvri pretstavuvaa tek na povlekuvawe likvidnost, {to vo celost se dol`i na povisokoto nivo na blagajni~ki zapisi na NBRM (za 456 milioni denari), pri istovremeno namaluvawe na iznosot na dr`avni zapisi za monetarni celi 6 (za 116 milioni denari na mese~na osnova). Pritoa, prose~nata ponderirana kamatna stapka na blagajni~kite zapisi vo noemvri 2006 godina iznesuva 5,66% (5,46% vo oktomvri), dodeka prose~nata ponderirana kamatna stapka na dr`avnite zapisi (so ro~nost od 3 meseci) vo noemvri iznesuva 6,26% (6,13% vo prethodniot mesec). Prose~nata dnevna likvidnost na bankarskiot sistem vo noemvri 2006 godina dostigna 7.865,8 milioni denari, {to vo odnos na prethodniot mesec pretstavuva porast od 18,8%. Od aspekt na dnevnata dinamika, vo prvata polovina na mesecot likvidnosta na bankite be{e relativno stabilna i oscilira{e pod vlijanie na voobi~aenite faktori. o vtorata polovina na mesecot e zabele`an trend na porast na vkupnite likvidni sredstva na bankite, {to soodvetstvuva so poniskoto nivo na dr`avni zapisi za monetarni celi, namalenata pobaruva~ka na gotovi pari i zgolemenoto tro{ewe na dr`avata vo ovoj period (soglasno usvoeniot rebalans na buxetot). i{okot na likvidni sredstva na bankite nad obvrskata za zadol`itelna rezerva (vo denari) 7 vo noemvri 2006 godina iznesuva 22,2%, {to vo odnos na prethodniot presmetkoven period pretstavuva zna~itelno zgolemuvawe od 16,3 procentni poeni 8. 6 Na godina, NBRM vo sorabotka so Ministerstvoto za finansii zapo~na so emisija na dr`avni zapisi za monetarni celi, so rok na dostasuvawe od tri meseci. 7 Kako period na odr`uvawe (ispolnuvawe) na obvrskata za zadol`itelna rezerva na bankite se smeta periodot od 11. den vo tekovniot mesec do 10. den vo sledniot mesec. i{okot se odnesuva na izdvoeni sredstva na smetkata na bankite kaj NBRM nad obvrskata za zadol`itelna rezerva. 8 o noemvri 2006 godina, edna pogolema banka izdvoi povisok iznos na likvidni sredstva nad obvrskata za zadol`itelna rezerva, kako podgotovka za eventualna isplata na dividenda od edno pogolemo pretprijatie. Grafikon 3 Dnevna dinamika na likvidnosta na bankite (vo milioni denari) prose~no nivo na likvidnost vo noemvri godina Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija o noemvri 2006 godina, vkupniot promet na me ubankarskiot pazar na pari 9 ostvari mese~en pad od 16% i iznesuva 514 milioni denari. Prose~nata kamatna stapka na me ubankarskiot pazar na pari vo noemvri iznesuva 4,8% i e nepromeneta vo sporedba so prethodniot mesec. Na krajot na noemvri 2006 godina, primarnite pari 10 se povisoki za 2,2% na mese~na osnova, kako rezultat na povisokata likvidnost na bankite, vo uslovi na namalena pobaruva~ka na gotovi pari (za 3,3%). Sledstveno, ostvareniot mese~en pad na monetarniot agregat M1 (od 1,8%), pred s se dol`i na padot na gotovite pari vo optek, pri istovremeno umereno namaluvawe na depozitnite pari (za 0,4%). Po{irokite monetarni agregati M2 i M4 na mese~na osnova se povisoki za 1,6% i 1,9%, soodvetno, kako odraz na porastot na vkupnite depoziti kaj bankite. Na godi{na osnova (noemvri 2006 godina / noemvri 2005 godina), po{irokite monetarni agregati M2 i M4 se povisoki za 23,1% i 23,8%, soodvetno. 9 Na godina, Sobranieto na akcioneri donese odluka za prestanok so rabota na Pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost ( Slu`ben vesnik na RM br. 74/2006). Od godina, zapo~na so rabota elektronskiot sistem za me ubankarsko trguvawe so depoziti i hartii od vrednost (TENFORE). 10 Analizata se odnesuva na primarnite pari bez zadol`itelnata rezerva na deviznite depoziti

8 Tabela 1 Monetarni agregati i nivnite komponenti (vo milioni denari) godina mese~na godi{na promena promena Gotovi pari vo optek ,3 9,7 Depozitni pari ,4 18,9 Monetaren agregat M ,8 14,6 Kratkoro~ni denarski depoziti ,3 47,7 Monetaren agregat M2-denarski del ,3 29,6 Kratkoro~ni devizni depoziti ,9 16,4 Monetaren agregat M ,6 23,1 Nemonetarni depoziti ,1 36,5 -denarski ,2 21,9 -devizni ,8 59,5 Monetaren agregat M ,9 23,8 Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija. Na krajot na noemvri 2006 godina, vkupnite depoziti na privatniot sektor kaj bankite ostvarija mese~no zgolemuvawe od milioni denari, ili za 3,1%. Porastot na vkupnite depoziti vo najgolem del se dol`i na zgolemuvaweto na kratkoro~nite depoziti (za 2,8%), ~ij pridones vo porastot na vkupnite depoziti iznesuva 83,4%. Od aspekt na valutnata struktura, denarskite depoziti ostvarija pointenziven porast od deviznite depoziti, pridonesuvaj}i so 57,6% vo porastot na vkupnite depoziti. Analizata na sektorskata struktura poka`uva pointenziven porast na depozitite na korporativniot sektor (na mese~na osnova za 6,1%), ~ij pridones za porastot na vkupnite depoziti iznesuva 57,1%. Pritoa, najgolem porast e zabele`an kaj kratkoro~nite depoziti na pretprijatijata (oro~eni denarski depoziti do eden i do tri meseci i devizni depoziti po viduvawe). Depozitite na naselenieto ostvarija porast od 1,4% na mese~na osnova, odrazuvaj}i go povisokoto nivo na denarski depoziti do tri meseci i od {est meseci do edna godina i devizni depoziti oro~eni do edna godina. Na godi{na osnova (noemvri 2006 godina / noemvri 2005 godina), vkupnite depoziti na privatniot sektor kaj bankite se povisoki za 27,1%. Grafikon 4 Dinamika na depozitite (vo milioni denari) I.2005 II I I II X Depoziti na naselenie Depoziti na pretprijatija kupni depoziti Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija. o tekot na noemvri 2006 godina e zabele`ano natamo{no intenzivirawe na kreditnata aktivnost na bankite. Taka, vkupnite plasmani na bankite kaj privatniot sektor na mese~na osnova se povisoki za milioni denari, ili za 2,1%. Od aspekt na valutnata struktura, porastot na vkupnite krediti vo najgolem del se dol`i na zgolemenoto kreditirawe vo doma{na valuta. Imeno, denarskite krediti 11 zabele`aa porast od 1,7% na mese~na osnova pridonesuvaj}i so 60,8% za porastot na vkupnite krediti. Analizata na ro~nata struktura poka`uva porast na dolgoro~nite krediti, pri registriran pad na kratkoro~nite krediti. Pritoa, namaluvaweto na kratkoro~nite krediti vo najgolem del proizleguva od poniskoto nivo na dostasani nenaplateni pobaruvawa. Analizirano po sektori, mese~en porast ostvarija plasmanite na naselenieto i na pretprijatijata (od 3,4% i 1,5%, soodvetno), pri {to pozna~aen pridones za porastot na vkupnite plasmani (od 55%) imaa kreditite na naselenieto. kupnite plasmani na bankite kaj privatniot sektor na godi{na onova (noemvri 2006 godina / noemvri 2005 godina) zabele`aa porast od 28,8%. I I.2006 II I I II X 11 Gi vklu~uva i denarskite krediti so devizna klauzula. 8

9 Grafikon 5 Plasmani na bankite po sektori (vo milioni denari) 60,000 55,000 50,000 45,000 40,000 35,000 30,000 25,000 20,000 15,000 10,000 I.2005 II I I II X Plasmani kaj pretprijatija (leva skala) I I.2006 II I I II X 32,500 30,000 27,500 25,000 22,500 20,000 17,500 15,000 12,500 10,000 7,500 Plasmani kaj naselenie (desna skala) Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija. o domenot na kamatnata politika na bankite vo noemvri 2006 godina ne bea registrirani pozna~ajni promeni. Taka, prose~nata ponderirana aktivna kamatna stapka na denarskite krediti za site rokovi i sektori se namali za 0,1 procenten poen i iznesuva 10,8%. Istovremeno, prose~nata ponderirana pasivna kamatna stapka na denarskite depoziti za site rokovi i sektori vo noemvri iznesuva 4,4% i na mese~na osnova e poniska za 0,2 procentni poena. Grafikon 6 Ponderirani kamatni stapki i margini na bankite* (, na godi{no nivo) I.2005 II Nominalni pasivni kamatni stapki I I II X Nominalni aktivni kamatni stapki Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija. *Se odnesuvaat na denarski krediti i depoziti za site ro~nosti i sektori, pri {to se vklu~eni i denarskite krediti i depoziti so valutna klauzula. Prose~nata ponderirana kamatna stapka na deviznite krediti za site rokovi, sektori i valuti vo noemvri 2006 iznesuva 8,4% (8,3% vo prethodniot mesec), dodeka prose~nata ponderirana kamatna stapka na deviznite depoziti za site rokovi, sektori i valuti na mese~na osnova e nepromeneta i iznesuva 1,7%. I I.2006 II I I II X. Nadvore{notrgovski i devizni dvi`ewa Nadvore{notrgovskata razmena 12 na Republika Makedonija vo noemvri 2006 godina iznesuva 424,2 miliona evra i na mese~na osnova zabele`a pad od 5,4%, {to vo celost se dol`i na mese~niot pad na izvozot. Imeno, vo noemvri 2006 godina izvozot na stoki iznesuva 159 milioni evra i na mese~na osnova zabele`a namaluvawe od 14,5%. Mese~niot pad na izvozot se dol`i na namaleniot izvoz na `elezo i ~elik i nivni proizvodi, hrana i tutun. o sporedba so istiot mesec od prethodnata godina, izvozot na stoki zabele`a porast od 9,2%, pred s kako rezultat na povisokiot izvoz na `elezo i ~elik i nivni proizvodi na godi{no nivo. Uvozot na stoki vo noemvri 2006 godina vo sporedba so prethodniot mesec zabele`a porast od 1% i iznesuva 265,2 miliona evra. Analizirano po proizvodi, najzabele`itelen porast e registriran kaj uvozot na mineralni goriva. Na godi{na osnova (noemvri 2006 godina / noemvri 2005 godina), uvozot na stoki e zgolemen za 12 Prethodni podatoci na NBRM. Izvozot na stoki e prika`an na f.o.b. osnova, dodeka uvozot na stoki e prika`an na c.i.f. osnova. 11,2%, glavno zaradi povisokiot uvoz na mineralni goriva, oprema i vozila. Grafikon 7 Nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija (vo milioni evra) I.05 II I I II X I I.06 II I I II X Izvoz Uvoz Saldo kupna NTR Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija; presmetkite vo evra se izvr{eni vo Narodna banka na Republika Makedonija. o uslovi na porast na uvozot i pad na izvozot, vo noemvri 2006 godina trgovskiot deficit e prodlabo~en za 39% vo odnos na prethodniot mesec i iznesuva 106,1 milion evra. Istovremeno, stapkata na pokrienost na uvozot so izvoz na mese~na osnova se namali za 10,9 procentni poeni i iznesuva 60%. 9

10 o periodot januari-noemvri 2006 godina, vkupnata nadvore{notrgovska razmena dostigna 4.416,7 milioni evra i vo odnos na istiot period od prethodnata godina e zgolemena za 14,9% vo uslovi na porast na dvete nejzini komponenti. Taka, izvozot vo analiziraniot period dostigna 1.737,9 milioni evra i zabele`a porast od 16,2%. akviot porast e determiniran od povisokiot izvoz na `elezo i ~elik i nivni proizvodi, nafteni derivati, hrana, pijalaci, rudi i tutun, koi so~inuvaat 81,2% od vkupniot porast. Istovremeno, uvozot na stoki iznesuva 2.678,8 milioni evra i zabele`a porast od 14,1%, pred s zaradi zgolemeniot uvoz na mineralni goriva, `elezo i ~elik i nivni proizvodi, vozila i na oprema. Trgovskiot deficit vo periodot januari-noemvri 2006 godina iznesuva 940,9 milioni evra i se zgolemi za 10,4% vo odnos na istiot period od 2005 godina, dodeka stapkata na pokrienost na uvozot so izvoz se zgolemi za 1,2 procentni poena i iznesuva 64,9%. kupniot promet na devizniot pazar vo noemvri 2006 godina iznesuva 350,6 milioni evra i vo odnos na prethodniot mesec zabele`a namaluvawe za 9,4% vo uslovi na pad na ponudata i pobaruva~kata na devizi (za 12,9% i 2,6%, soodvetno). Pointenzivniot pad na ponudata od pobaruva~ka na devizi rezultira{e so mese~en porast na neto-proda`bite na devizi od strana na bankite kon pretprijatijata za 39,4%. Istovremeno, NBRM na devizniot pazar vo noemvri 2006 godina realizira neto-otkup na devizi, koj na mese~na osnova e ponizok za 62,2%. Pritoa, kumulativniot neto-otkup na devizi na devizniot pazar od strana na NBRM vo periodot januari-noemvri iznesuva 228,6 milioni evra. Bruto deviznite rezervi na godina dostignaa 1.413,8 milioni evra i na mese~na osnova se povisoki za 12,1 milion evra, {to se dol`i glavno na realiziraniot neto-otkup na NBRM na devizniot pazar. Prometot na menuva~kiot pazar vo noemvri 2006 godina iznesuva 111,8 milioni evra i na mese~na osnova se namali za 6,4%. Pritoa, na menuva~kiot pazar e realiziran neto-otkup na devizi vo iznos od 50,1 milion evra, {to pretstavuva mese~en pad od 16,7%, {to se dol`i na padot na ponudata na devizi (za 9,8%). o periodot januari-noemvri 2006 godina, neto-otkupot na menuva~kiot pazar dostigna 594,8 milioni evra i zabele`a porast od 21,7% vo odnos na istiot period od 2005 godina. Grafikon 8 Dvi`ewe na vkupniot promet na devizniot i menuva~kiot pazar (vo milioni evra) I.2005 II I I II X I I.2006 II I I Promet na devizen pazar (leva skala) Promet na menuva~ki pazar (leva skala) Neto otkup na menuva~ki pazar (desna skala) Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija. Devizniot kurs na denarot vo odnos na evroto na devizniot pazar e stabilen i na godina iznesuva 61,18 denari za edno evro. Devizniot kurs na denarot vo odnos na amerikanskiot dolar na krajot na noemvri 2006 godina iznesuva 46,50 denari za eden amerikanski dolar i pritoa denarot zabele`a mese~na apresijacija od 3,3% (na godina se razmenuvaa 48,10 denari za eden amerikanski dolar). Grafikon 9 Dneven sreden devizen kurs na denarot vo odnos na evroto i amerikanskiot dolar na devizniot pazar (denari za edinica stranska valuta) 61,40 61,35 61,30 61,25 61,20 61,15 61,10 61,05 61, EUR leva skala USD desna skala Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija Devizniot kurs na denarot vo odnos na evroto na menuva~kiot pazar vo noemvri 2006 godina vo prosek iznesuva 61,41 denar za edno evro i e relativno stabilen. Devizniot kurs na denarot vo odnos na amerikanskiot dolar vo noemvri 2006 godina iznesuva 47,72 denara za eden amerikanski dolar, pri {to denarot na mese~na osnova apresira za 1,5% (vo oktomvri 2006 godina vo prosek se razmenuvaa 48,43 denari za eden amerikanski dolar). Nadvore{niot dolg na Republika Makedonija vrz osnova na dolgoro~ni krediti i zaemi 2 na godina iznesuva 1.730,3 milioni evra i vo II X ,0 48,5 48,0 47,5 47,0 46,5 46,0 45,5 45,0 10

11 sporedba so krajot na prethodniot mesec e povisok za 1,6 milioni evra, {to se dol`i na pogolemiot iznos na koristeni sredstva od plateni obvrski. o noemvri 2006 godina koristeni se sredstva vo iznos od 23 milioni evra, a vkupno platenite obvrski iznesuvaat 9,2 miliona evra (6,5 milioni evra glavnica i 2,7 milioni evra kamata). Istovremeno, vo noemvri 2006 godina sklu~eni se krediti vo iznos od 15,8 milioni evra, koi vo celost se odnesuvaat na privatniot sektor. Od aspekt na dol`nicite, vkupniot dolgoro~en dolg na javniot sektor na godina iznesuva 1.224,5 milioni evra i se zgolemi za 4,5 milioni evra vo odnos na prethodniot mesec, glavno poradi porastot na dolgot na javnite pretprijatija. Od druga strana, vkupniot dolgoro~en dolg na privatniot sektor iznesuva 505,8 milioni evra i na mese~na osnova zabele`a namaluvawe od 2,9 milioni evra. Pritoa, 77,1% od vkupniot dolg na privatniot sektor se odnesuva na nebankarskiot privaten sektor (vo najgolem del dolg sprema privatnite kreditori), a ostatokot e dolg na privatnite banki. Kratkoro~niot nadvore{en dolg 13 na krajot na noemvri 2006 godina iznesuva 85,2 miliona evra (vo celost dolg na privatniot sektor). Pritoa, koristenite sredstva i platenite obvrski iznesuvaat 1,6 milioni evra i 0,5 milioni evra, soodvetno. 13 Prethodni podatoci na NBRM. 11

12 Prilog Dvi`ewa vo realniot sektor vo Republika Makedonija Tabela 1 Tro{oci na `ivot i ceni na malo I X I Tro{oci na `ivotot 0,9 3,7 3,2 Ishrana 2,1 3,4 2,2 Tutun i pijalaci 0,1 18,0 17,7 Obleka i obuvki 2,0 1,2 0,2 Domuvawe 0,0 4,6 1,8 Stan (stanarina, voda, uslugi) -0,1-2,3-0,6 Ogrev i osvetlenie -0,1 8,6 3,4 Higiena i zdravje 0,1 3,0 1,9 Kultura i razonoda 0,3 5,9 6,5 Soobra}ajni sredstva i uslugi -0,6-1,3 2,0 Stoki 1,1 4,4 3,7 Uslugi -0,1 0,6 1,5 Ceni na malo 0,2 3,2 4,0 Zemjodelski proizvodi 5,8 5,0 5,1 Neprehranbeni industriski proizvodi -0,3 4,6 5,5 Industrisko - prehranbeni proizvodi 0,6 2,2 0,7 Pijalaci 0,3 0,0-0,4 Stoki 0,3 3,8 4,0 Uslugi 0,0 2,4 3,9 Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija 12

13 Tabela 2 Ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi* I X I Ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi -0,3 2,3 4,6 Energija -1,7 0,5 10,7 Intermedijarni proizvodi, osven energija 0,4 2,3-0,4 Kapitalni proizvodi 0,6 6,0 4,8 Trajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka 0,0 0,6 2,9 Netrajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka -0,1 3,1 4,6 adewe rudi i kamen 0,4 2,6 3,3 Prerabotuva~ka industrija -0,5 1,3 5,0 Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi i pijalaci -0,1-0,3 0,6 Proizvodstvo na tutunski proizvodi -0,1 23,0 21,5 Proizvodstvo na tekstilni tkaenini 0,0-0,3 0,2 Proizvodstvo na predmeti za obleka; dorabotka i boewe na krzno -0,1-2,1-2,5 Izdava~ka dejnost, pe~atewe i reprodukcija na snimeni mediumi -0,4-0,6 0,8 Proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo -3,7-7,0 18,2 Proizvodstvo na hemikalii i hemiski proizvodi 0,6-0,2-0,2 Proizvodstvo na proizvodi od guma i proizvodi od plasti~ni masi 0,1 5,2 1,6 Proizvodstvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali 0,3 4,5 3,2 Proizvodstvo na osnovni metali 0,4 4,5-2,5 Proizvodstvo na metalni proizvodi vo metaloprerabotuva~kata faza, osven ma{ini i uredi 1,1 11,2 8,5 Proizvodstvo na elektri~ni ma{ini i aparati, nespomnati na drugo mesto 0,0 8,7 7,5 Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda 0,7 10,6 1,4 *Prethodni podatoci. Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija 13

14 Tabela 3 Industrisko proizvodstvo* struktura I X I kupno 100,0-2,2 4,4 3,0 Energija 21,9 7,3 3,8 0,1 Intermedijarni proizvodi, osven energija 33,8-14,1 1,3 7,7 Kapitalni proizvodi 4,8 29,4 40,7 9,1 Trajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka 1,4-7,6-18,8-5,1 Netrajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka 38,1 3,6 5,8-0,6 adewe rudi i kamen 1,8-7,8 11,3 32,5 Prerabotuva~ka industrija 79,4-3,1 5,9 3,2 Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi i pijalaci 20,0-0,2 10,2 2,6 Proizvodstvo na tutunski proizvodi 3,9-3,1 15,3 7,6 Proizvodstvo na tekstilni tkaenini 2,5-3,3-2,0 6,3 Proizvodstvo na predmeti za obleka; dorabotka i boewe na krzno 8,6 13,3-0,5-3,4 Izdava~ka dejnost, pe~atewe i reprodukcija na snimeni mediumi 3,9 17,6 0,8-18,6 Proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo 3,0 27,8 36,8 8,9 Proizvodstvo na hemikalii i hemiski proizvodi 5,9-11,4 10,2 2,9 Proizvodstvo na proizvodi od guma i proizvodi od plasti~ni masi 2,6-11,0 16,4-8,7 Proizvodstvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali 8,2-22,8-15,1 15,3 Proizvodstvo na osnovni metali 6,0-19,0 0,9 10,7 Proizvodstvo na metalni proizvodi vo metaloprerabotuva~kata faza, osven ma{ini i uredi 3,8 18,8 25,2 3,4 Proizvodstvo na elektri~ni ma{ini i aparati 3,2-16,2 24,3 7,1 Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda 18,8 2,9-2,5-1,6 * Prethodni podatoci. Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija 14

15 Monetarni dvi`ewa vo Republika Makedonija Tabela 4 Pregled na Narodna banka na Republika Makedonija (tekoven kurs, vo milioni denari) I.05 I.06 II I I.06 II X I. Neto devizna aktiva Aktiva Pasiva II. Neto doma{na aktiva Krediti na banki, neto Krediti na banki Aukcija na krediti Aran`mani za reotkup Krediti vrz osnova na hartii od vrednost Dolgoro~ni krediti Avansi Ostanato Instrumenti Aukcija na blagajni~ki zapisi Neto, Dr`ava Krediti na dr`avata Koristewe na kredit od Fondot Obi~en kredit Otkupeni dr`avni hartii od vrednost Ostanato Depoziti na dr`avata A) o denari Depozitni pari Trezorska smetka Drugi buxetski fondovi od toa: Dr`avni hartii od vrednost za monetarni celi Fond za poddr{ka na monetarnata politika B) o stranska valuta Depoziti na Centralna vlada od koi: Telekom od koi: Fond za pati{ta Drugi depoziti na dr`avata Eksterna smetka Ostanati stavki, neto Ostanat aktiva Ostanata pasiva od koi: Preodna smetka Kapitalna smetka Rezidualni stavki Primarni pari Gotovi pari vo optek Gotovina vo blagajna Smetki na banki od koi:zadol`itelna rezerva na devizni depoziti Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija 15

16 Tabela 5 Monetaren pregled (tekoven kurs, vo milioni denari) I.05 I.06 II I I.06 II X I. Neto devizna aktiva Narodna banka Aktiva Pasiva Depozitni banki Aktiva Pasiva II. Neto doma{na aktiva Doma{ni krediti od koi: pobaruvawa od dr`avata a) Depozitni banki vo denari Dr`ava Krediti a) Buxet i ministerstva b) Fondovi v) Instit. na centralnata dr`avna vlast: sudovi, itn Presmetana nenaplatena kamata Nedr`aven sektor Krediti od koi: Dostasani nenaplateni pobaruvawa Presmetana nenaplatena kamata vo stranska valuta Dr`ava od koi: Dostasani nenaplateni pobaruvawa Nedr`aven sektor od koi: Dostasani nenaplateni pobaruvawa b) Pobaruvawa na Narodna banka od dr`avata Ostanati stavki, neto od koi: pobaruvawa od dr`avata za zamrznati devizni {tedni vlogovi Presmetana nenaplatena kamata Ostanato Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija 16

17 Monetaren pregled (prodol`uva) (tekoven kurs, vo milioni denari) I.05 I.06 II I I.06 II X M4 kupno M4 ( nedr`aven sektor) M1 (kupno) M1 (nedr`aven sektor) Gotovi pari vo optek Depozitni pari (vkupno) Depozitni pari (nedr`aven sektor) Depozitni banki Depozitni pari na nedr`aven sektor Depozitni pari na dr`avata a) Buxet i ministerstva b) Fondovi v) Instit. na centralnata dr`avna vlast: sudovi, itn Narodna banka - depozitni pari na nedr`aven sektor M2 (kupno) M2 (nedr`aven sektor) Kvazi-depoziti (vkupno) Kvazi-depoziti (nedr`aven sektor) Depozitni banki Nedr`aven sektor Denari Stranska valuta Depoziti na dr`avata Denari Stranska valuta NBRM - kvazi-depoziti Nemonetrani depoziti (vkupno) Nemonetarni depoziti vo denari (vkupno) Nemonetarni depoziti vo stranska valuta (vkupno) Nemonetarni depoziti (nedr`aven sektor) Nemonetarni depoziti vo denari (nedr`aven sektor) Nemonetarni depoziti vo stranska valuta (nedr`. sektor Depozitni banki Nemonetarni depoziti vo denari - nedr`aven sektor Nemonetarni depoziti vo stranska valuta - nedr`.sekto Nemonetarni depoziti vo denari - Dr`ava Nemonetarni depoziti vo stranska valuta - Dr`ava NBM nemonetarni depoziti (nedr`aven sektor) Denari Stranska valuta kupni depoziti kupni depoziti (nedr`aven sektor) Tabela 6 kupni depoziti na nedr`avniot sektor (vo milioni denari) mese~na promena godi{na promena struktura godina denari denari denari kupni depoziti , ,1 100,0 1. Spored ro~nost -kratkoro~ni , ,5 93,2 -dolgoro~ni , ,5 6,8 2. Spored valuta - denarski , ,8 38,8 - devizni , ,9 61,2 Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija 17

18 Tabela 7 Depoziti na naselenie i pretprijatija struktura godina denari mese~na promena denari godi{na promena denari kupni depoziti na naselenieto 100, , ,6 1. Spored ro~nost -kratkoro~ni 94, , ,7 -dolgoro~ni 5, , ,2 2. Spored valuta - denarski 32, , ,4 - devizni 67, , ,5 kupni depoziti na pretprijatijata 100, , ,3 1. Spored ro~nost -kratkoro~ni 94, , ,1 -dolgoro~ni 5, , ,3 2. Spored valuta - denarski 48, , ,1 - devizni 51, , ,2 Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija Tabela 8 Depozitni pari na naselenie i pretprijatija godina denari mese~na promena denari godi{na promena denari Depozitni pari , ,9 - Depozitni pari na naselenie , ,5 - Depozitni pari na pretprijatija , ,5 Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija 18

19 Tabela 9 Plasmani kaj naselenie i pretprijatija godina denari mese~na promena denari godi{na promena denari kupni plasmani , ,8 Denarski plasmani , ,5 od toa: -pretprijatija , ,8 -naselenie , ,3 Devizni plasmani , ,7 od toa: -pretprijatija , ,1 -naselenie , ,6 pati Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija Tabela 10 Ro~na i sektorska struktura na denarskite i deviznite plasmani mese~na promena godi{na promena godina () Denarski plasmani 100,0 ro~na struktura - kratkoro~ni 47,0-1,1-3,5 - dolgoro~ni 53,0 1,1 3,5 sektorska struktura - pretprijatija 56,3-0,7-3,2 - naselenie 43,6 0,7 3,5 - ostanato 0,1-0,1-0,2 Devizni plasmani 100,0 0,0 0,0 ro~na struktura - kratkoro~ni 24,6-1,7-1,3 - dolgoro~ni 75,4 1,7 1,3 sektorska struktura - pretprijatija 92,8 0,0-3,2 - naselenie 7,2 0,0 3,3 - ostanato 0,0 0,0-0,1 Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija (vo procentni poeni) 19

20 Tabela 11 Kamatni stapki Kamatna stapka na aukciite na blagajni~ki zapisi (28 dena) Prose~na ponderirana kamatna stapka na pazarot na pari (MBKS)* noemvri 2006 godina mese~na promena godi{na promena vo procentni poeni 5,7 0,2-3,4 4,8 0,0-4,0 Ponderirani aktivni kamatni stapki na bankite 10,8-0,1-1,3 Ponderirani pasivni kamatni stapki na bankite 4,4-0,2-1,3 Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija i Pazar na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost * Se odnesuva na oficijalniot pazar na pari i na bilateralnite trguvawa me u bankite. Tabela 12 Aukcii na trezorski zapisi Datum na odr`uvawe Ponuda Pobaruva~ka Realizacija Ponderirana kamatna stapka iznosi vo milioni denari Dr`avni zapisi so rok na dostasuvawe od 3 meseci , ,8 900,0 6, ,0 432,7 432,7 6,10 Dr`avni zapisi so rok na dostasuvawe od 6 meseci ,0 455,4 400,0 6,84 Izvor: Ministerstvo za finansii Nadvore{notrgovski i devizni dvi`ewa vo Republika Makedonija Tabela 13 Nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija (vo milioni evra).2006 iznos I I X I iznos % iznos % iznos % kupna razmena 424, ,7-24,4-5,4 40,0 10,4 574,0 14,9 Izvoz 159, ,9-27,1-14,5 13,4 9,2 242,5 16,2 Uvoz 265, ,8 2,7 1,0 26,6 11,2 331,4 14,1 Saldo -106,1-940,9-29,8 39,0-13,2 14,3-88,9 10,4 Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija; presmetkite vo evra se izvr{eni vo Narodna banka na Republika Makedonija. 20

21 Tabela 14 Deset najgolemi trgovski partneri na Republika Makedonija vo januari-??????? 2006 godina (vo milioni evra) Obem na stokovna razmena U~estvo Izvoz U~estvo Uvoz U~estvo Pokrienost na uvozot so izvoz iznos % iznos % iznos % % REPUBLIKA MAKEDONIJA 4.416,7 100, ,9 100, ,8 100,0 64,9 od toa: Srbija i Crna Gora 591,2 13,4 398,8 22,9 192,4 7,2 207,3 Germanija 530,8 12,0 267,4 15,4 263,4 9,8 101,5 Grcija 499,2 11,3 268,9 15,5 230,3 8,6 116,7 Rusija 412,2 9,3 19,5 1,1 392,7 14,7 5,0 Italija 330,8 7,5 170,0 9,8 160,7 6,0 105,8 Bugarija 273,9 6,2 93,7 5,4 180,2 6,7 52,0 Hrvatska 148,5 3,4 91,8 5,3 56,7 2,1 161,8 Turcija 127,8 2,9 40,9 2,4 86,9 3,2 47,1 Slovenija 125,0 2,8 30,3 1,7 94,7 3,5 32,0 Kina 101,5 2,3 1,2 0,1 100,3 3,7 1,2 kupno (10 najgolemi partneri) 3.140,9 71, ,6 79, ,3 65,6 78,6 Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija; presmetkite vo evra se izvr{eni vo Narodna banka na Republika Makedonija. 21

22 Tabela 15 Nadvore{en dolgoro~en dolg na Republika Makedonija, koristeni sredstva i plateni obvrski (vo milioni evra) Sostojba na dolg Koristeni sredstva Plateni obvrski X X Oficijalni kreditori 1.052, ,4 11,2 8,1 7,3 5,8 od toa: Multilaterala 884,1 879,8 6,7 7,1 6,8 5,4 MMF 46,1 43,6 0,0 0,0 1,1 2,2 MBOR 203,5 201,3 0,2 1,2 0,4 1,6 MFK 3,3 3,2 0,0 0,0 0,6 0,0 MZR 296,5 292,1 0,3 0,1 1,3 0,1 EIB 119,7 122,5 0,0 3,5 3,2 1,2 EKF@P 6,1 6,1 0,0 0,0 0,0 0,0 Banka za razvoj pri Sovet na Evropa 23,4 23,2 5,0 0,0 0,1 0,2 EBOR 83,4 85,6 1,2 2,2 0,0 0,0 EU 90,0 90,0 0,0 0,0 0,0 0,0 MFRZ 12,2 12,0 0,0 0,0 0,1 0,0 EAR 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Bilaterala 168,1 166,6 4,4 1,0 0,5 0,4 Pariski klub (reprogramirawe 1995) 80,2 78,7 0,0 0,0 0,1 0,0 Nereprogramiran dolg 6,6 6,6 0,0 0,0 0,0 0,0 Novosklu~eni krediti 81,3 81,3 4,4 1,0 0,4 0,4 Privatni kreditori 676,5 683,9 6,6 14,9 12,6 3,4 od toa: Evroobvrznici 150,0 150,0 Ostanati privatni kreditori 526,5 533,9 6,6 14,9 12,6 3,4 Banki i finansiski institucii 250,1 260,4 2,2 14,5 4,7 1,5 Nefinansiski privaten sektor 276,4 273,5 4,4 0,4 7,9 1,9 KUPNO 1.728, ,3 17,7 23,0 20,0 9,2 Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija. Tabela 16 Bilans na sostojba na NBRM na godina (milioni denari) Aktiva Iznos Pasiva Iznos Devizni sredstva Primarni pari Pobaruvawa od javniot sektor Instrumenti na NBRM Pobaruvawa od banki i drugi finansiski organizacii Ograni~eni depoziti 267 Ostanata aktiva Devizni obvrski Depoziti na javen sektor Kapitalni smetki Ostanata pasiva kupno kupno Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija 22