UNIVERZITET $Sv. KLIMENT OHRIDSKI" FAKULTET ZA U^ITELI I VOSPITUVA^I-BITOLA BITOLA NIZ VEKOVITE ¼¼ BITOLA VO H¼¼ I H¼¼¼ VEK

Препис

1

2

3 UNIVERZITET $Sv. KLIMENT OHRIDSKI" FAKULTET ZA U^ITELI I VOSPITUVA^I-BITOLA BITOLA NIZ VEKOVITE ¼¼ BITOLA VO H¼¼ I H¼¼¼ VEK

4 UNIVERSITY "St. KLIMENT OHRIDSKI" FAKULTET ZA U^ITELI I VOSPITUVA^I-BITOLA BITOLA THROUGH CENTURY ¼¼ BITOLA IN THE XII AND XIII CENTURY BITOLA, 1999

5 UNIVERZITET $Sv. KLIMENT OHRIDSKI" FAKULTET ZA U^ITELI I VOSPITUVA^I-BITOLA BITOLA NIZ VEKOVITE ¼¼ BITOLA VO H¼¼ I H¼¼¼ VEK BITOLA, 1999 god.

6 Izdava~: Fakultet za u~iteli i vospituva~i-bitola Biblioteka: Istoriski temi Za izdava~ot D-r Bo`idar MASLINKOV, dekan Redakcija: D-r Aleksandar STERJOVSKI, odgovoren urednik D-r Dragan JANKOSKI D-r Recenzenti: D-r Pavle MITRESKI D-r Vecko SOVRESKI CIP - Katalogizacija vo publikacija, Mati~na i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Bitola ( Bitola) : 93"11/12" (063) JAVNA tribina "Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek" (1999; Bitola) Bitola niz vekovite. 2, Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek / Ñodgovoren urednik Aleksandar Sterjovski; prevod na angliski Sne`ana ObednikovskaÓ. - Bitola : Fakultet za u~iteli i vospituva~i, str.; 24 sm.- (Biblioteka Istoriski temi) Na naspor. nasl. str.: Bitola through century. II, Bitola in the XII and XIII century. - Tira` Bibliografija i summaries kon trudovite. - Fusnoti kon tekstot. 1. Gl. stv. nasl. 2. Sterjovski, Aleksandar a) Bitola - Istorija v. COBISS-ID Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura na R. Makedonija br. od 1999 god., za spisanievo se pla}a povlastena dano~na stapka. Izdanieto se pe~ati so finansisko u~estvo na Ministerstvoto za nauka na R. Makedonija

7 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek 5 MESTO VOVED Noedamna, poprecizno za vreme odrùvaweto na nau~nata sredba Bitola i Ataturk (12-13 oktomvri 1998 g.) vo organizacija na Univerzitetot $Sv. Kl. Ohridski" od Bitola i $Gazi univerzitetot" od Ankara, mi prijde ~len na turskata delegacija, docent na eden od nekolkute ankarski univerziteti, se pretstavi i spomna deka do mene e upaten od drugi, kako kon ~ovek {to se zanimava so minatoto na Bitola. Objasni deka pi{uva kniga za Bitola, konkretno za eden segment od nejzinata istorija, za protestanskata {kola i zamoli pomo{. Za temava go pottiknal dnevnikot na direktorot na [kolata od krajot na minatiot i po~etokot na ovoj vek, kogo go prona{ol vo Amerika za vreme studiskiot prestoj. Vo po{irokiot razgovor prizna deka pomalku e okupiran so Bitola i deka, spored nego, taa vo minatoto mnogupati bila epicentar na zna~ajni nastani i deka bez nea i ne moè da se rekonstruira nikako makedonskata osmanska istorija. Se druèvme potoa u{te nekolku dena i na zaminuvawe, pred srde~niot pozdrav pred hotelot $Epinal" kade be{e smestena turskata delegacija i kade se odrùva{e nau~nata sredba, pogledna naokolu so taèn zboguva~ki pogled i re~e: $Osvoen sum, se vqubiv vo Bitola!". Slu~ajov go raskaùvam so namera. Cel mi e da podvle~am dve bitni osobini od biografijata na na{iot grad: nejzinoto

8 6 bogato i mnogu zna~ajno minato i nejzinata magnetnost. I navistina, poglednete vo makedonskata istorija od osmanskiot period, s# se proektira i s# prekr{uva preku Bitola. Bitola ima i svoja du{a i toa e tokmu onoj magnet {to gi vrzuva za sebe i tu incite i bitol~ani, bitol~ani i po ra awe i doselenici. Deka e taka ne potvrduvaat li brojnite pesni ispeani za nea kako za nitu eden drug grad na Balkanot?! Bitol~ani sakaat da go otkrivaat nejzinoto minato i celta na ovaa javna tribina, koja stanuva ve}e tradicionalna, e tokmu taa, da odgovori barem na nekoi od brojnite pra{awa od dolgata i burna istorija i da ja zasiti barem malku taa èd. Otkrivaj}i ja, pak, na toj na~in, se otkrivame i samite sebe si i vo toj odnos pridonesot na Fakultetot za u~iteli i vospituva~i e golem. Minatata godina govorevme za H i H¼ vek, ovaa za slednite dva veka, H¼¼ i H¼¼¼. Dogodina, na istoto ova mesto i na istiot ovoj datum, 3 noemvri, }e govorime za slednite dva, H¼½ i H½ vek. Pred da mu dadam zbor na prviot u~esnik, zamolen sum da ja promoviram prvata mapa na Bitola {to ja izraboti na{iot sogra anin, poznatiot likoven umetnik Marjan Malba{i} so svoite sorabotnici. Toj obraboti so sovremena tehnika dva akvarela od Angli~anecot Edvard Lir koj Bitola ja poseti vo dale~nata 1848 god., koga gi napravi istite i koga napi{a tolku ubavi ne{ta za na{iot grad. Blagodarej}i nemu, go imame pogledot na Crn Most i na negovata okolina i na del od Bezistenot i Isak xamija. Ostanatite tri sliki se od ponovo vreme, no i tie go dolovuvaat stariot gradski ambinet. Mapava se razbira, mnogu re~ito ja dopolnuva dene{nava sredba. So èlba vakvite mapi da stanat praktika kaj nas, na Malba{i} i na negovite sorabotnici im sakame uspeh i èlba nivnata mapa da se najde vo pogolemiot broj bitolski domovi i institucii. Denes na javnata tribina }e nastapat petmina nau~ni rabotnici. Na krajot d-r }e go promovira zbornikot $Bitola vo H i H¼ vek". Aleksandar Sterjovski

9 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek 7 RE^ NA GRADONAÂLNIKOT Po~ituvani sogra ani, Nema poprijatno ~uvstvo za gradona~alnik od ona koga }e se najde vo prilika zaedno so svoite sogra ani da ja otkriva i doìvuva biografijata na svojot grad, osobeno, pak, ako toa otkrivawe se odnesuva na najskrieniot i najtemniot sloj. Se razbira ovaa i vakvite sredbi se i mo`nosti koga se davaat odgovori od posebno zna~ewe, koga doa ame do soznanija za samite sebe, me u drugoto i za: zo{to sme poinakvi od drugite vo na~inot na razmisluvawata i odnosite, zo{to sme verski i nacionalno potolerentni, zo{to imame izrazen afiniet kon ubavoto, kon zborot, zvukot, bojata, kon oblekata ili na~inot na gradeweto na na{ite ìveali{ta i objekti za rabota, {to n# goni tolku silno vo èlbata da yirneme ili otplovuvame vo drugi, tu i svetovi, zo{to Ilinden i NOB tokmu na ova tlo fatija najdlaboki korewa, zo{to Bitola e najopeaniot grad, zo{to e najgradskiot grad i polno u{te zo{to. Se nadevam na ovie i na u{te mnogu pra{awa }e se dadat odgovori ako ne sega, vo sekoj slu~aj vo nekoja druga, vakva javna tribina, koja stanuva i tradicionalna. Vo va{e i vo moe ime za prijatnava sredba mu izrazuvam blagodarnost na organizatorot, Fakultetot za u~iteli i vospituva~i od Bitola, a na u~esnicite im posakuvam uspe{na rabota i izrazuvam nade` deka sekoga{ vaka }e go privlekuvaat vnimanieto na svoite sogra ani so interesni i provokativni temi Siljan Micevski, gradona~alnik

10 8

11 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek 9 Gordana FILIPOVSKA LAZAROVSKA ARHEOLO[KITE NAODI OD BITOLA I BITOLSKO VO H¼¼ I H¼¼¼ VEK Skromno svetkaat malubrojnite arheolo{ki naodi kako i istoriskite podatoci od temninata na sobitijata koi se slu- ~uvale vo tekot na H¼¼ i H¼¼¼ vek, na teritorijata na Bitola, Bitolsko i po{iroko vo Makedonija. ]e se obidam, da gi osvetlam i obrazloàm pozna~ajnite istoriski priliki i arheolo{ki naodi od toj period. Polo`bata na Makedonija vo odnos na H¼ vek, koga makedonskiot narod vo dva navrati (Vostanieto na Petar Deqan i \or i Vojteh) se obidel da ja obnovi svojata dràva, vo H¼¼ vek osobeno vo vremeto na vizantiskite carevi od dinastijata Komnini, Aleksie ¼ ( ), Jovan ¼¼ ( ) i Manoil ¼ ( ), se smirila. Toa e vremeto na $zlatnata epoha na dinastijata Komnini". Eden od niv, Manoil ¼ vo nekolku navrati prezemal voeni dejstvija na sever na Balkanot, protiv Srbite i Ungarija. Toga{ toj vo godinite od godina, pove}e pati prestojuval vo Bitola i Pelagonija kako region. 1 Centralnata vlast na vizantiskata dràva, kon krajot na H¼¼ vek slabee, razni{ana od borbite okolu prestolot me u dinastiite Komnini i Angeli. Kon slabeeweto na dràvata se pri- 1 Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, tom ¼½, Beograd 1971, 46, 128, bel. 57, 149

12 10 Gordana Filipovska Lazarovska druìle i dvete navleguvawa na Normanite niz Makedonija. A kako vrv na seto toa bilo zabrzanoto rastewe na feudalnite imoti. Feudalcite, ~uvstvuvaj}i se bogati i silni, gledale da stanat pomalku zavisni od centralnata vlast, a nekoi i da se oslobodat od nea. Vakvata polo`ba uslovila vostanie pod vodstvo na bra- }ata Petar i Asen, koe bilo zarodi{ na obnovenoto Vtoro bugarsko carstvo. Pod vodstvo na Stefan Nemawa postaveni se temelite na srpskata srednovekovna dràva. I vo Makedonija kon krajot na H¼¼ i po~etokot na H¼¼¼ vek na dva pati bil napraven obid za osloboduvawe, odnosno osamostojuvawe od Vizantija i formirawe na dràva. Vo 1185 godina, feudalecot Dobromir Hrs se odmetnal i se proglasil za samostoen vladetel na zemjite okolu Strumica i Prosek. Sedi{te na dràvata bila tvrdinata Prosek, koja toj ja obnovil. Bitola i Pelagonija, 2 kratko vreme vleguvaat vo granicite na negovata dràva, koja se prostirala do Tesalija i Stara Grcija. Obidot za samostojna dràva nabrzo propadnal. Po 1202 g. imeto na Dobromir Hrs ne se spomenuva vo istoriskite izvori. Pod udarot na êtvrtata krstonosna vojna vo 1204 godina se raspadnala vizantiskata dràva. Vo sosedstvoto na Makedonija izrasnale dve novi dràvi: Epirskoto despotostvo-ostatok od Vizantija i Solunskoto latinsko kralstvo. Brojot na pretendentite za vlast vo Makedonija se zgolemil. Koristej}i gi nastanatite priliki, feudalecot Strez se proglasil za samostoen vladetel so sedi{te vo Prosek. Vladeel na sever do Skopje na jug do Solun (bez gradot), na jugozapad do Ohrid i na severoistok do za pro{iruvawe na dràvata mu bila zaprena vo Pelagonija 3 vo 1212 godina, kade negovata vojska bila napolno razbiena od strana na Epircite. êstoto menuvawe na sojuznicite pridoneslo edna no} vo 1214 g. da bide ubien. 2 Georgie Ostrogorski, Istorija Vizantije, Beograd 1959, Vizantiski izvori, tom ¼½,

13 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek 11 Po ovoj neuspe{en obid, pove}e od deset pati se menuvale gospodarite na Makedonija, nekoga{ zazemaj}i ja celata nejzina teritorija, a nekoga{ samo nekoi nejzini delovi. Vo granicite na obnovenata vizantiska dràva na Mihajlo ½¼¼¼ Paleolog vleguva vo 1261 g. vo ~ii ramki ostanuva do krajot na H¼¼¼ i po~etokot na H¼½ v. Od dosega iskaànoto doa ame do razmisla koja bila pri- ~inata za neuspe{nite obidi za formiraweto na samostojna dràva vo toa vreme vo Makedonija. Najverojatno toa se dol- èlo na centralnata mestopolo`ba koja{to ja zazemala na Balkanskiot Poluostrov kako i na golemite zavojuva~ki apetiti (èlbi) na sosednite dràvi. U{te edna{ da se napomene deka arheolo{kite naodi se mo{ne vreden kulturno-istoriski materijal koj sluì za dokaz na istoriskite nastani. Na na{eto podra~je takvite naodi ne se mnogubrojni, no tie se nemi svedoci na istoriskite sobitija koi se slu~ile. Del od zbirkata na referatot za srednovekovna arheologija vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite retkosti, muzej i galerija - Bitola se parite, t.n. monetite, odnosno numizmati~kiot materijal koj pripa a na H¼¼ i H¼¼¼ vek. Poteknuvaat od arheolo{kite nao ali{ta po{iroko na prostorot na porane{nata Op{tina Bitola i od gradot Bitola. 4 Po~esto tie se slu~ajni i poedine~ni naodi pri obrabotka na zemjata, a ~esto tie se del od depoite - ostavi na zakopani, odnosno skrieni pari. Nesigurnite vremiwa gi naterale lu eto da gi zakopaat so edna misla da gi so~uvaat za nekoi podobri vremiwa. Ostavata od s. Ramna e dosega najmnogubrojna. Taa broi pove}e od 9000 moneti datirani vo H¼¼ i H¼¼¼ vek. 5 4 Ostavi na ~ankasti moneti od s. Sovi}, lokalitet "SAA" tubma, kaj novata bolnica vo Bitola, nepoznat lokalitet vo okolinata na Bitola, kaj mesnosta $Bukov del". 5 M-r Tome Janakievski, Ostava na docnovizantiski moneti od lokalitetot $Ramnenska Grmada" s. Ramna - Bitola, Prilozi 26-27, Bitola 1977,

14 12 Gordana Filipovska Lazarovska Za monetite od H¼¼ vek, karakteristi~no e toa {to tie se vizantiski. t.n. skifati ili ~ankasti, odnosno tie se vdlabnati vo vid na paw~e. Prednata (aversnata) strana na monetata e sekoga{ na ispaknatata strana kade {to se pretstaveni likovite na Isus Hristos ili na Bogorodica. Na zadnata (reversnata) strana vo vdlabnatinkata sekoga{ e pretstavuvan likot na imperatorot. Zatoa, pak, monetite od H¼¼¼ vek, se, vsu{nost, prekovuvani vizantiski moneti od H¼¼ vek. Tie bile prekovuvani vo kovnicite na vladetelite na novosozdadenite samostojni dr- àvi otcepeni od Vizantija. Po urnekot na vizantiskite moneti od H¼¼ vek bile kovani i t.n. bugarski imitacii za potrebite na Vtoroto bugarsko carstvo, a latinskite imitacii vo kovnicite na latinskite carevi vo Nikeja, Konstantinopol i vo Solun. Po primerot na vizantiskite moneti bile kovani i monetite vo Epirskoto Despotstvo, kako i vo vremeto na Mihajlo ½¼¼¼ Paleolog, koga Vizantija povtorno pretstavuva mediteranska sila. Po tragedijata na Konstantinopol i Vizantija, najmnogu profitirala Venecijanskata dràva. Taa gi nasledila trgovskite pazari{ta na Mediteranot i na Balkanot. Srebrenite moneti na Venecijanskata Republika se ~est naod vo na{ite kraevi, kako, na primer, monetite od du`dot Marko Marosini ( ) s# do du`dot \ovani Dandolo ( ). Po primerot na venecijanskite moneti, vladetelite na srpskata dràva gi kovale prvite moneti. Tie bile ednostavni srebreni pari samo so edna vrednost, a taa vrednost vo zapadnite zemji bila narekuvana gro{ ili dinar. Sluèle samo za nadvore{na trgovija, a vo na{ata zbirka gi ima najmalku. Na lokalitetot Kale, 6 smesten na impozantna dominanta, na ridot severozapadno od Bitola, na nadmorska viso~ina od 6 G. Filipovska, P. Srbinovski, Pregled na arheolo{kite istraùvawa na srednovekovniot period vo Bitola godina, Zbornik na trudovi 2-3, 1980/81, Bitola,

15 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek m., izvr{enite sonda`ni arheolo{ki istraùvawa ni obelodenija skromni naodi od H¼¼ i H¼¼¼ vek. Toa se fragmenti od kerami~ki sadovi koi se upotrebuvale vo doma}instvoto. Pripa aat na sadovi-grnci so edna ili dve ra~ki. So~uvanite fragmenti se delovi od trakasti ra~ki koi se ukraseni so dlabnatinki koso raspredeleni vo vid na ribina koska. Drugiot fragment ima ~etiri, skoro kru`ni vdlabnatinki, vtisnati vo po~etokot na ra~kata. Bojata na pe~atewe e kafeava, a zemjata e so primesi od pesok i liskun. Tretiot fragment e od mev na kerami~en sad so podobra faktura na koj po povr{inata ima fin premaz od dobro pre~istena glina i ukrasen e so bela boja vo vid na meèst ornament. Mo`no e populacijata koja gi koristela ovie sadovi za doma{na upotreba deka pobarala spas vo ova ìveali{te, za{titeno so dva koncentri~ni, bedemski, zemjeni nasipi, koi funkcionirale u{te od nemirnite vremiwa na ¼H vek, kako i na H¼ vek. Na prostorot na Bitola, na levata strana na rekata Dragor, vo neposredna blizina na Isak xamija, vo intakten prostor 7 konstatirana e postara faza na ìveewe. Pronajdeni se ostatoci od pod-nivo na nedefiniran pogolem i verojatno reprezentativen objekt. Na dlabo~ina od 1,30 m. mereno od povr- {inata na terenot, neposredno do podot od malter, pronajdeni se fragmenti i fragmentirani kerami~ki sadovi izraboteni vo zgrafito tehnika so koja se raboteni sadovite koi pripa aat na luksuznata trpezna keramika so lokalen karakter. Skoro celosno so~uvana e panicata so vertikalno izvle~en venec, so izrazito top~esto telo, postaveno na prstenesta noga vo pozicija na konus. Ukrasena e so zelenikava i svetlo kafeava gle i plitka kanalura od vnatre{nata strana na teloto. Bojata na pe~eweto e kafeavkasta, a glinata e so primesi na kvarcen pesok i liskun. 7 G. Filipovska Lazarovska, A. \or ievska, Lokalitetot Isak xamija [eherezada, Bitola, MAA 14, za , Skopje 1996,

16 14 Gordana Filipovska Lazarovska Vtoriot sad koj go zadrùva na{eto vnimanie e dlaboka panica so koso izvle~en venec, so dva pati ispaknato telo koe naglo se stesnuva kon prstenestata noga, vo pozicija na konus. Sadot e ukrasen so òlto - zelenikava gle, a na nekoi delovi so ~etka e nanesena kafeava. Na dnoto e plitko vreàn ornament vo vid na spirala, kade pove}e e vidliva kafeavata gle, dobiena so upotreba na manganov oksid. Tretiot e fragmentiran goren del od sve}nik koj se sostoi od tesno {uplivo cilindri~no telo so izvle~en venec. Vo otvorot bila postavuvana sve}a. Na grloto od sve}nikot e prilepena ~a{a, koja sluèla za sobirawe na vosokot, a taa bila ukrasena so kaneluri od nadvore{natata strana. Najverojatno sve}nikot imal edna ra~ka (vidliva e traga od nea). Ukrasen e so nijansirana zelena gle vrz bela engoba. Sve}nikot e gri`livo obraboten. Bojata na pe~ewe e crvenkasta, a glinata e so primesi na kvarcen pesok. Ovie primeroci pripa aat na poskromnata monohromna gle osana keramika izrabotena sekako pod vlijanie na vizantiskata kultura, koja bila dominantna vo na{ite kraevi. Toga{ po~nuva masovnata upotreba na gle ta vrz engobata kako podloga i stanale glavno sredstvo so koe se postignuval efekt vo dekorativnost i poluhromnost. Samata tehnika vodi poteklo od tehnikata na graviraweto na metalni sladovi. Majstorite ne rabotele po {ablon, tuku po urnek so slobodna raka, pri {to doa ala do izraz nivnata kreativnost, a toa pak uka- ùva na nivnata unikatnost. Zgrafito keramikata se pojavila i razvila vo zemjite na Bliskiot Istok u{te vo tekot na ¼H vek, koga go dostignala svoeto visoko tehni~ko sovr{enstvo. Vo Vizantija pak, zgrafitoto se pojavilo, razvivalo i pro{irilo vo vtorata polovina na H vek i po~etokot na H¼ vek. Imala ograni~ena upotreba i e poznata pod imeto $rana zgrafito keramika". Obi~no ovaa keramika bila dostapna za poima{livite sloevi na vizantiskata prestolnina i pogolemite gradovi na Imperijata. Is-

17 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek 15 tite im sluèle kako urnek na lokalnite kerami~ari koi so svoite proizvodi i izrazito provinciski mo`nosti gi snabduvale gradovite i manastirite. Nekoi tipovi gi povtoruvale odredenite stari formi i nivnite varijanti, a nekoi pak pod vlijanie na podocnoto tursko kerami~arstvo pretrpele izmeni. Dolgo vreme kaj nas i po{iroko se misle{e, a nekoi i s# u{te mislat, deka gle osanite kerami~ki sadovi pripa aat samo na epohata na turskoto vladeewe. S# po~estite arheolo{ki istraùvawa vo srednovekovnite kulturni sloevi dadoa bogat kerami~en materijal od ovoj tip, {to gi navede nau~nicite na porano vremensko datirawe. Najubava i najelegantna forma na trpeznata keramika koja bila izrabotuvana i ukrasuvana so posebno vnimanie imala panicata. Pokraj funkcionalnosta, kaj niv bila istaknata i dekorativnosta, tie sluèle i kako ukras na trpezata. Istite bile ukrasuvani vo razni tehniki od specijalno podgotveni majstori - umetnici, a ne obi~ni zanaet~ii. Isklu~itelen naod pretstavuva panicata ukrasena so geometriski ornament spirala. Spiralata e star vizantiski motiv. Vremeto na nejzinoto koristewe vo tehnika docno zgrafito na na{ata teritorija e od krajot na H¼¼ ili po~etokot na H¼¼¼ vek. Posebno vnimanie privlekuva luksuzniot pehar, izraboten isto taka vo zgrafito tehnika, pronajden na desnata strana na rekata Dragor, na prostorot na dene{nata Stopanska banka - Bitola, pri kopawe na stopite za nose~kata konstrukcija na objektot. Teloto na peharot e polutop~esto postaveno na visoka noga so kru`no stapalo. Venecot e vertikalno izvle~en nagore. Sadot e ukrasen so òlta, zelena i kafeava gle. Od vnatre{- nata strana plitko se vreàni krugovi koi se se~at i formiraat rozeti. Vo sredi{niot krug, na dnoto na sadot, vreàn e motiv na krin. Po~esto upotrebuvaniot motiv na palmata e vkomponiran vo ostanatite krugovi i na venecot od nadvore{-

18 16 Gordana Filipovska Lazarovska nata strana. Nekoi povr{ini od vnatre se ukraseni so punktirawe. Prou~uvaweto na zgrafito keramikata ni dava mo`nost da se frli svetlina vrz eden vaèn del od kerami~kata dejnost kaj nas. Vrz osnova na na~inot na izrabotkata i vrz osnova na brojni analogii gi datirame vo H¼¼¼ i H¼½ vek. Nekolkute vizantiski $~ankasti" moneti otkrieni pri podgotvuvaweto na terenot za izgradba na Domot na kulturata vo Bitola, zasega se skoro edinstvenite arheolo{ki pokazateli koi se pronajdeni na prostorot na sovremenata mestopolo`ba na Bitola. Zatoa pak na 2,5 km ju`no od centarot na Bitola, na naselbinskite sloevi na centralniot del na anti~kiot lokalitet Herakleja, pri istraùvaweto na sredi{niot kompleks pronajdeni se srednovekovni materijali od koi ja izdvojuvame nau{- nicata so horizontalna gu`va, od spiralno namotano tel~e od bronza, ~ija produkcija se vrzuva, glavno, za H¼¼ vek. 8 Skromnite arheolo{ki naodi dosega otkrieni na spomenatite lokacii, n# naveduvaat na pomislata kako da gi povrzime so so~uvanite podatoci od istoriskite izvori vo koi Bitola se spomenuva kako grad i prostor vo koj prestojuval vizantiskiot car Manoil ¼ Komnin. Ako e vistina deka toj tuka prestojuval, kade treba da gi barame gradbite koi Bitola ja pravele $velelepen i ubav" grad, kako {to go narekuva vo svoite zapisi arapskiot geograf El Idrisi. Krajniot zbor za ovaa enigma veruvavme deka vo idnina }e go dadat rezultatite od iskopuvawata i prou~uvawata na arheolozite za sredniot vek. Dosega{nite arheolo{ki istraùvawa na srednovekovniot period ne bile naso~eni samo na prostorot na gradot Bitola, tuku i po{iroko na prostorot na porane{nata Op{tina 8 E. Maneva, Srednovekovni nau{nici i obetki od Herakleja, Zbornik na trudovi 9, Bitola 1988, 39

19 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek 17 Bitola. Istraùvawata se vr{eni u{te na tri arheolo{ki lokaliteti. Prviot lokalitet e vo atarot, odnosno vo seloto Velu- {ina, na okolu 10 km ju`no od Bitola, vo dvornoto mesto na crkvata $Sv. Bogorodica Pre~ista". So istraùvawata e konstatiran samo mal del od nekropola na redovi. Grobovite ne bile odbeleàni so nadzemni belezi, a skeletite bile orientirani zapad-istok. Pokojnikot bil polagan, odnosno leèl na ple}i vo ~ista zemja, a potoa teloto go zagraduvale so pomali i pogolemi re~ni kamewa. Pogrebuvawata se vr{eni gusto, edni do drugi, taka {to ~esto konstrukcijata na postarite grobovi bila o{tetuvana so sekoe novo pogrebuvawe. Dali vakviot na- ~in na pogrebuvawe se dolèl na ograni~eniot prostor na nekropolata ili pak toa bila èlbata na pokojnikot, koj kako i vo ovoj ìvot taka i vo zadgrobniot sakal da ne bide osamen? Moèbi toga{niot ~ovek veruval deka so sekoe novo pogrebuvawe vo onoj ìvot dobival pridru`nik i sopatnik vo ve~niot ìvot. Vtoriot, ponoviot na~in na pogrebuvawe vo odnos na prethodniot, na ovaa nekropola e koga pokojnikot bil zagraduvan so kameni plo~i koi bile poklopuvani so golema kamena plo~a, toa se t.n. grobovi cisti. Pronajdeniot nakit pripa a na vremenski dolgo upotrebuvan nakit i moè duri da se re~e deka e hronolo{ki atipi~en materijal, koj so svojata ednostavnost i upotreben materijal (bakar, bronza, èlezo i srebro) verojatno deka pripa al na sredno ima{livite sloevi. Populacijata koja go koristela najverojatno bila so slovensko poteklo, zatoa {to sli~ni primeroci (alki nau{nici, nau{nica so kolence i dr.) se nao ani vo $belobrdskite" nekropoli, a isto taka vidlivo e i vlijanieto na bliskata vizantiska tradicija. Vtoriot lokalitet e na okolu 20 km isto~no od Bitola na padinite na Mariovskiot masiv, vo s. Dolno Oreovo. Na dominantno vozvi{enie, od kade mnogu lesno se kontroliral priodot od Pelagonija, leàt urnatini od anti~ka i vizantiska

20 18 Gordana Filipovska Lazarovska utvrdena naselba. Nekropolata na ovaa naselba bila raspolo- èna na poniskite padini severoisto~no od nea. Nekropolata bila na redovi, grobovite ne bile odbeleàni so nadgrobni belezi, a skeletite bile orientirani zapad-istok. Pokojnicite bile polagani vo vkopani grobni jami vo ìva spila, a pove}eto bile pogrebuvani vo t.n. grobovi cisti. Pronajdeniot nakit, isto taka, pripa al na hronolo{ki atipi~en materijal od koj ja izdvojuvame tordiranata beleznica od vpreden ~etirikraten tel od dve svieni dvekatni ìci so otvoreni kraevi vo vid na jamki (klu~ki) vo ~ija sredina {tr~at po dva kraja, a me u fugite na ovie ìci e vmetnata tenka filigranska ìca. Ovoj vid na beleznica e eden od najomilenite voedno i najkonzervativnite tipovi koi mu se pripi{uvaat na slovenskoto naselenie, osobeno vo isto~niot del na Balkanot, vo Srbija, Bugarija i Makedonija. Po edna pretpostavka vaka formiranite beleznici se eden vid na silno stilizirani zmiski formi, odnosno za drugi toa e branoviden motiv simbol na vodata, plodnosta i odlika na ènskiot princip. Ovaa beleznica pripa a na eden od najprifatenite tipovi, a G. Marijanovi}-Vujovi} go naglasuva periodot na H¼¼ vek i vremeto ne{to pred i posle kako vreme na nivnata najgolema rasprostranetost i upotreba. 9 Na sviokot na Crna Reka, vo blizina na manastirskiot kompleks $Sv. Dimitrie", kako i vo blizina na crkvi~kata $Sv. Spas", vo atarot na s. Zovi}, na okolu 50 km SI od Bitola, vidlivi se urnatini na utvrdena naselba od anti~kiot i vizantiskiot period. Nekropolata na ovaa naselba e locirana na zapadnata strana na sosednoto ponisko vozvi{enie. Grobovite bile naredeni vo redovi, bez nadzemni belezi, a skeletite orientirani zapad-istok. Nekoi grobni jami bile vkopani vo ìva spila, nekoi bile nazna~eni so po nekolku kamewa, kaj nekoi bile naredeni re~ni kamewa okolu grobnite jami, a nekoi bile 9 Gordana Marijanovi}, Sredwovekovni grob iz okoline Poàrevca, Starinar H½¼¼¼/1967, Beograd 1968,

21 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek 19 grobovi cisti. Vo grobot 12 pronajden e krst relikvijar, edinstven naod vo istraèniot del na nekropolata. Ima forma na latinski krst, so~uvan {arnir i alka za provirawe na vrvka. Se sre}ava i pod imeto enkolpion ili nadgraden krst zatoa {to se nosel na gradite. Izraboten e od bronza vo tehnika na liewe i vreùvawe. Na prednata strana e vreàna stoe~kata pretstava na Sv. \or i vo stav na molitva so ra{ireni race. Nad glavata e vreàn natpis $O agios Georgios" vo dva reda se gr~ki bukvi. Na zadnata strana, vreàna e stoe~ka pretstava na Sv. Jovan, isto vo stav na molitva so ra{ireni race. Nad glavata e vreàn natpis so gr~ki bukvi $Jovan". Na vakvite krstovi vo H¼¼ vek ~esto bile prikaùvani pretstavite na dva svetiteli, namesto voobi~aenata pretstava na Hristos i Bogorodica. Sli~ni krstovi vo Srbija se datiraat vo H¼ do H¼¼¼ vek. 10 Zavisno od ekonomskata polo`ba na semejstvata na koi im pripa ale pokojnicite, vo grobovite se nao ani ili ne se nao- ani arheolo{ki predmeti. Naodite, glavno, bile li~na sopstvenost na poedincite i prete`no se iznao aat vo grobovite na devojkite, mladite èni, poretko kaj decata, a sosema retko vo ma{kite grobovi. Nekropolite, glavno, bile postavuvani vo blizina na naselbite, a spored na~inot na pogrebuawe se vrzuvaat za hristijanstvoto. Po pobedata nad Samoil, koga Vizantija povtorno se vra}a na svoite porane{ni teritorii na Balkanot i vlijanieto na nejzinata kultura e osetno, posebno vo vremeto na Komninite, koga se razviva so site karakteristiki na vizantiska provinciska kultura. 10 Katalog od izlo`ba $Nakit na tlu Srbije" na sredwovekovnih nekropola od ¼H - H½ veka, Beograd 1982, kar. br. 241.

22 20 Gordana Filipovska Lazarovska Gordana FILIPOVSKA LAZAREVSKA ARHEOLOGICAL FINDINGS FROM BITOLA AND BITOLA'S AREA IN XII AND XIII CENTURY RESUME Viewing from historical aspect, territory of Bitola and Bitola's area in XII century is in the frames of the Byzantian state. The end of XII and beginning of XIII century is period of weakening and disintegrating Byzanty, and at the same time, some states on Balkan peninsula got their independence, breaking a part from Byzantian State. Historical sources and writings from XII century see Bitola as town where Byzantian king Manoil I Komnin have stayed, and at the same time as "beautiful and magnificent" town. Archeological findings are obtained by ransom and sound archeological researches on a town level and wider are very modest, but they lead us on several possible locations where middle aged town Bitola could be find, and those are: Kale Bitola location; location at Isak dzamija and place where is Stopanska bank today; and location of the antic town of Heraklea. Besides the archeological researches in Bitola and wider, there have been made some researches on the places of ex Bitola community, on the location the church Sv. Bogorodica Pre~sta in the vilage Velusina (Velu{ina), in the yard of the location Kale - village Dolno Oreovo, and at the place Cebren (^ebren) on the turning of Crna Reka in the attar on village Zovik (Zovi}). We can not say that these, so far made researches, have reached serious character of wider rate and have grown in a systematically researches by which will be clear not only the problem of the location of middle aged Bitola, but also development of the inhabitants in the middle century, their customs about life and death, not only at the Slav people but on a wider material culture of different people who have lived on these places.

23 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek 21 Anica \OR\IEVSKA, d-r Boìdar MASLINKOV DVA ISKLUÎTELNI NUMIZMATI^KI EGZEMPLARA OD BITOLSKO Bitola e grad koj kon idninata gleda so golemo iskustvo. Kade i da se zavrti{ }e vidi{ del od minatoto, del od nekoga{nite kulturi seto ona {to uspealo da im se sprotistavi na vremiwata. Arheolo{kite naodi pokaùvaat eden vxa{uva~ki stepen na kontinuitet na ìveewe od zorata na kulturata, pa s# do denes. No nitu edna epoha od dale~noto minato ne e do taa mera relevantna za makedonskata istorija kako {to e periodot na vizantiskoto vladeewe. 1 Vsu{nost, so vospostavuvaweto na vizantiskata vlast taa tuka }e najde povolen teren za razvoj i za nametnuvawe na svojata kultura. Toa edinstveno uspeva kaj gord narod, gospodar na razviena kultura. Na ova mesto nema da zboruvame za istoriskite priliki vo ovoj kraj. 2 Samo bi napomenale deka Bitola imala golemo voeno i strate{ko zna~ewe. Tuka vo tekot na H¼ i H¼¼ vek pove}e pati li~no prestojuvale vizantiski carevi podgotvuvaj}i gi ottuka svoite pohodi. 3 Ne veruvame deka nekade postoi drug 1 Ivan \uri}, Samrakot na Vizantija, Skopje, 1997,5,6. 2 Kosta Axievski, Pelagonija vo sredniot vek (od doa aweto na Slovenite do pa- aweto pod turska vlast), Skopje 1994, Vizantiski izvori ¼¼¼, Skopje, 1966.

24 22 Anica \or ievska, d-r Bo`idar Maslinkov narod koj tolku ~esto gi menuval gospodarite, osobeno vo burniot H¼¼ i H¼¼¼ vek, kako {to toa se pravelo vo ovoj kraj. 4 So svoite bronzeni, srebreni i zlatni moneti vizantiskite vladeteli ja objavuvale svojata vlast. Vsu{nost, monetokovaweto pretstavuva znak na vrednost, a sekako proizvod na stopanskata blagosostojba. Va`no e da naglasime deka numizmatikata na srednovekovieto pretstavuva mnogu va`en del vo nau~niot i kulturniot segment na bitolskiot kraj. Brojnosta na monetite od H¼ i H¼¼ vek vo na{iov kraj e daleku poimpresivna vo odnos na prethodnite vekovi (½¼¼-H vek) koi pretstavuvaat svoeviden nau~en hijatus. Vo odnos na brojkata na zastapenost na ovie moneti bitolskiot kraj predni~i pred drugite kraevi. 5 Najgolemoto bogatstvo skrieno vo pazuvite na zemjata naj- ~esto e pronao ano slu~ajno kako poedine~ni, ili grupni ostavi i toa so koncentracija pokraj egnaciskiot pat; Kaj se otkopani tri depoa so moneti od H¼¼ vek, kaj seloto Ramna vo 1957 god. se iskopaa okolu trahei. Moneti od H¼¼ vek se pronajdeni na pove}e mesta na gradskoto podra~je. 4 Bitola bila ~esta meta na razni osvojuva~i: Normani, Vizantijci, Bugari, Epirci, Nikejci, Srbi. 5 Vujadin Ivani{evi}, Jovan Kondijanov, Naodi na vizantiski folesi od krajot na H i H¼ vek vo Makedonija, Makedonski numizmati~ki glasnik, Skopje, 1994, 89.

25 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek 23 Na mestoto pri gradeweto na Domot na kulturata, kaj Saat kulata, vo Badem Balari kade e otkrieno grne so 60 trahei, kaj Novata bolnica vo 1970 g. se pronajdeni trahei. 6 Na ova mesto posebno va`no e da naglasime deka traheite se mnogu ceneti vo vremeto na vladeeweto na dinastijata Komnini. Tie, vsu{nost, pretstavuvaat bronzeni skifati koi sodr- àt nekolku procenti srebro vo sebe. Kon pogorenavedenata evidencija samo }e gi pribeleìme i ovie zlatni moneti, tema na na{eto izlagawe koi pretstavuvaat navistina dva isklu~itelni numizmati~ki egzemplara od srednovekovieto na Bitolskiot kraj. 7 Ednata datira od krajot na H¼ vek, poprecizno od vremeto na Mihajlo ½¼¼ ( g.) Na aversot (prednata strana) e pretstaveno poprsje na Mihajlo ½¼¼, oble~en vo loros. Na reversot (zadnata strana) i pokraj toa {to e mnogu o{teten moè da se naseti pretstava na poprsje na Hristos. Monetata e iskovana vo Konstantinopol i pretstavuva histamenon-nomizmaelektrum. Popatno, na ova mesto moèbi bi trebalo da kaème deka monetite od elektrum (dva dela zlato, tri srebro) za prv pat se pojavile vo vremeto na vladeeweto na Lav ½¼¼¼ ( g), a vo ~ankasta forma za vreme na vladeeweto na Mihajlo ½¼¼ so teìna od 4,28 gr. Ve}e vo vremeto na vladeeweto na Aleksij ¼ Komnin se napu{ta stariot monetaren sistem i vo 1092 godina e izvr{ena reforma so koja vovel kompletno nova serija na ~ankasta forma kako {to e zlatniot hiperpiron. Vsu{nost, celiot vek za vreme na vladeeweto na dinastijata Komnini ( g.) e odbeleàn so vnatre{na politi~ka stabilnost, stopanski napredok i blagosostojba. 6 Anica \or ievska, Arheolo{koto nasledstvo mo`nost za $trgovija" so javniot interes, MNC ICOM: MUSEOLOGICA MACEDONICA (vo pe~at). 7 Identifikacijata na monetite ja izvr{il Jovan Kondijanov od Muzej na Makedonija-Skopje, a stru~nata obrabotka - avtorite na trudot.

26 24 Anica \or ievska, d-r Boìdar Maslinkov Eden takov hiperpiron e i na{iot vtor primerok zlatna moneta. Datira od vremeto na Jovan ¼¼ Komnin ( ) i e slu~aen naod pokraj bregot na rekata Crna, Kaj seloto Staravina. Na aversot (prednata strana) se pretstaveni Jovan ¼¼ Komnin i Bogorodica koja go krunisuva. Carot e oble~en vo divisition so kruna na glavata. Vo desnata raka drì labarum, a vo levata akakija. Na reversot (zadnata strana) e pretstaven Hristos koj sedi na prestol, levo i desno se negovite inicijali. Monetata e kovana vo Konstantinopol. I kaj dvata primeroci vidlivi se religioznite pretstavi simboli i natpisi, koi, vsu{nost, od svoja strana go afirmiraat hristijanstvoto. Fakt e deka so monetite od ovoj kraj apsolutno i definitivno se potvrduvaat odredeni soznanija od istoriskite izvori. Ambicijata na ova izlagawe e, vsu{nost, da se svrti celokupnoto nau~no vnimanie kon bitolskiot kraj, kon ovoj navistina mo}en kulturen horizont, ~ie srednovekovno opstojuvawe, pokraj istoriskite izvori i materijalnite ostatoci, u{te pokonkretno go ocrtuvaat monetite. Vpro~em, monetite kako glasnici na svoeto vreme ni pra}aat poraki od minatoto na na{ite predci. Na pra{aweto kade, koga, kako nastanal gradot Bitola ne }e mora da razgovarame so predanijata. Istorijata na ovoj kraj ne e legenda, tuku istraùvawe, obid da se odgovori na opredeleni pra{awa {to gi zasegaat delata i nastanite. Od dale~noto minato na ubaviot, prekrasen i prijaten grad, kako {to }e go opi{e arabjanskiot pisatel El Idrizi vo svoeto delo $Geografija" vo H¼¼ vek, ni ostana samo imeto. Dvete zlatni moneti se zemeni samo kako pottik, a srednovekovnata misterija za ovoj kraj nie site zaedno }e mora da ja odgatneme, site zaedno }e mora da go pronajdeme patot na minatoto, minato {to n# hrani so vlagata na ìvotot i ni dozvoluva da go zapalime svetloto na dene{niot den.

27 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ vek 25 Anica GORGIEVSKA, Bozidar MASLINKOV TWO EXCEPTIONALLY NUMISMATIC EXAMPLES FROM BITOLA RESUME Numismatics of middle century is very important part in scientific and cultural segment of Bitola's region. Two gold coins, which are theme of this presentation, present really two exceptionally numismatic examples from middle century of Bitola's region. The one is dated at the end of XI century, at Mihajlo VII period ( ) and presents histamenon-numizmatic-electrum. The other is from Jovan II Komnin period ( ) and is hyperpiron. The ambition of this elaboration has turned all scientific attention toward Bitola's region, toward this really powerful cultural horizon, which middle century survival besides historical sources and material remainders, give more concrete and exact picture of the coins.

28 26 Anica \or ievska, d-r Bo`idar Maslinkov

29 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ 27 D-r Ko~o SIDOVSKI BITOLA VO VREMETO NA KRSTONOSNITE VOJNI Vo po~etokot na osumdesettite godini na H¼ vek Vizantiskoto carstvo moralo da se soo~i so golema opasnost {to doa ala od zapad. Normanite od Ju`na Italija direktno gi napadnale vizantiskite posedi na Balkanot. Normanite se istovarile na albanskiot breg. Vojskata na noviot vizantiski car Aleksij ¼ Komnin ( ) na 18 oktomvri 1081 god. kaj Dra~ bila katastrofalno porazena. Po nekolku meseci, vo po~etokot na 1082 god. (8.¼¼), vo racete na Normanite kone~no padnal i Dra~. Po osvojuvaweton na Dra~, patot kon vnatre{nosta na Balkanskiot Poluostrov bil otvoren. Zapo~nalo osvojuvaweto na Makedonija, Epir, Tesalija od strana na Normanite. 1 Osvojuvaweto na Makedonija od strana na Normanite zapo~nalo, najverojatno, vo po~etokot na esenta 1082 godina, a vo po~etokot na proletta 1083 godina najgolem del od Makedonija, zapadno od Vardar, ve}e ja priznal vlasta na normanskite osvojuva~i. Od napadot na Normanite na Vizantiskoto carstvo vo golema mera bila pogodena i Pelagonija. Imeno, niz nejzinite ju`ni predeli minuvala glavnata magistrala od Dra~ za Solun (Via Egnacija) po koja se dvi`ele zapadnite osvojuva~i. Me utoa, Bitola, koja verojatno spa ala me u podo- 1 Kosta Axievski, Pelagonija vo sredniot vek, Skopje 1994,

30 28 D-r Ko~o Sidovski bro utvrdenite gradovi, ne bila osvoena vo prviot nalet na Normanite. Normanite ja osvoile Pelagonija (Bitola) vo proletta na 1083 godina. 2 Osvojuvaweto na Pelagonija imalo golemo zna~ewe za Normanite i toa ne samo vo strategiski pogled, tuku u{te pove}e poradi zacvrstuvawe na nivnata vlast vo ovoj del na Makedonija. Od izvorite ne moè to~no da se odredi kolku vreme traela normanskata vlast vo Pelagonija. Me utoa, po razvojot na nastanite vo vizantisko-normanskata vojna normanskata vlast vo Pelagonija e likvidirana najverojatno kon krajot na 1083 ili vo po~etokot na 1084 godina. 3 Drug zna~aen nastan koj{to ja tangiral Pelagonija e Prvata krstonosna vojna. Pogolem del od zapadnoevropskite ricari na patot kon Bliskiot Istok ja koristele trasata na poznatiot pat Via Egnacija, najkratkata kopnena komunikacija od Zapadna Evropa kon Levantot. Trasata na ovoj pat, od Dra~ kon Solun i Carigrad, vo najgolem del minuvala niz Makedonija a vo eden del i niz Pelagonija. Minuvaweto na krstonoscite niz Pelagonija go registriraat zapadnoevropskite pisateli, me u koi posebno treba da se spomenat Rajmund od Anìl, Fulher od [artr i Petar Tudebod, koi bile direktni u~esnici vo pohodot i li~no pominale niz Pelagonija. Treba da go spomeneme, isto taka, i Vilem Tirski, najpoznatiot zapadnoevropski istori~ar na Prvata krstonosna vojna koj pi{uval ne{to podocna (vtorata polovina na H¼¼ vek), no koj isto taka li~no prestojuval vo Pelagonija i vo Bitola. Spored podatocite koi{to moàt da se doznaat od zapadnite izvori, bi moèlo da se kaè deka kon krajot na H¼ vek niz Pelagonija pominale najistaknatite zapadnoevropski krupni feudalci kakvi {to bile: grofot Rajmund Tuluski, hercogot Robert Normandiski, grofot Stefan od Blua i [artr, grofot Robert ¼¼ Flandriski, Hugo Vermunda i dr. 2 Ibid Ibid.,80.

31 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ 29 Niz Pelagonija pominale dve golemi krstonosni vojski i toa: 1. Krstonoscite od Ju`na, a delumno i od Sredna Francija pod vodstvo na grofot Rajmund Tuluski, i 2. Krstonoscite od Severna Francija {to gi predvodele hercogot Robert Normandiski i grofot Stefan od Blua i [artr. Pokraj toa, postoi golema verojatnost deka niz Pelagoniskata ramnina po Via Egnacija pominale u{te dve krstonosni vojski pod vodstvo na Hugo Vermandua i grofot Robert Flandriski, no za toa, sepak, ne moàt da se najdat konkretni podatoci vo istoriskite izvori. 4 Niz Pelagonija prva pominala vojskata na grofot Rajmund ¼½ Tuluski. Ovaa najbrojna krstonosna vojska, {to se dvièla od Ju`na i Sredna Francija kon istok po kopnen pat, i preku Severna Italija i Dalmacija, zimata 1097 godina pristignala vo Dra~, a ottamu po Via Egnacija se upatila kon Carigrad. Malku vreme po minuvaweto na krstonoscite od Ju`na Francija niz Pelagonija pominala Vtorata golema krstonosna vojska. Toa bile krstonoscite od Severna Francija {to gi predvodele hercogot Robert Normandiski, sin na angliskiot kral Vilem Osvojuva~ot i negoviot zet od sestra grofot Stefan od Blua i [artr. Tie so vojskata ja minale zimata vo Ju`na Italija a proletta 1097 godina na brodovi se prefrlile od Dra~ i po Via Egnacija prodolìle kon Carigrad. Patot na krstonoscite od Dra~ do Carigrad, predelite i gradovite niz koi pominale gi opi{uva istori~arot Fulher od [artr, direkten u~esnik vo pohodot. Me u gradovite niz koi pominale krstonoscite na spomenatiot Fulher od [artr go spomenuva i gradot Botella. Ne postoi somnenie, veli Kosta Axievski, deka se raboti za gradot Bitola, glaven centar na Pelagonija vo ovoj period, {to zapadniot pisatel go naveduva so negovoto slovensko ime. 5 4 Id., ¼.,83.

32 30 D-r Ko~o Sidovski Za patot na krstonoscite vo Makedonija, a posredno za toa i za Bitola, zboruva monahot na manastirot $Sv. Remigija", Robert, koj ìveel vo vtorata polovina na H¼ vek. Vo opisot na patot na krstonoscite niz Makedonija, iznesuva, prvo, deka stignale vo Kostur, a ottamu vo Pelagonija, vo koja imalo nekakva tvrdina na ereticite. Na nea krstonoscite nagrvalile od site strani so razni vidovi oru`je, pa ja zazele, gi ograbile site bogatstva i potoa, zaedno so nejzinite ìteli, ja zapalile. 6 Spomenatiot hroni~ar duri smetal deka so toa ne im e storena nepravda na ovie, za{to od niv se {irelo odvratno predanie i bolesti i duri nivnata pogre{na nauka vlijaela vrz okolnite predeli i tie isti krai{ta imale namera od vistinskata vera na tie predeli da gi privle~at kon ovaa nivna odvratna vera. 7 Francuskiot sve{tenik Petar Tudebod, u~esnik vo ¼ krstonosna vojna, koga pi{uva za istata rabota, toj iznesuva deka krstonoscite so knezot Tankred stignale od Kostur vo Pelagonija, kade {to bil nekoj utvrden grad na ereticite, koj bil izgraden kaj ezeroto. 8 Nego od sekade go napadnale krstonoscite i go pot~inale na svoja vlast, i potoa go zapalile zaedno so negovite ìteli, t.e. grupa eretici. 9 Biskupot Baldrik ( ) isto taka raskaùva za pohodot na krstonoscite pod vodstvoto na Boemund Tarentski koi stignale vo Kostur, a potoa se smestile so svoite {atori vo Pelagonija, kade {to im bilo soop{teno deka tamu se nao a silno utvrdeno i bogato mesto na ereticite. 6 Stjepan Antoljak, Srednovekovna Makedonija, tom ¼. Skopje 1985, Ibidem, Vakvata mar{ruta na krstonoscite na Boemund Terentski, re~isi, bez rezerva e prifatena vo literaturata. Me utoa, izgleda deka krstonoscite od Ju`na Italija, sepak, ne pominale niz Pelagonija. Spomenatata mar{ruta na krstonoscite od Ju`na Italija e neprifatliva, glavno od dve pri~ini i toa: (1) Poradi poznatiot fakt deka vo Pelagonija nema ezero i (2) Poradi toa {to taa, vsu{nost, bi zna~ela sosema nepotrebno i neobjasnivo otstapuvawe na krstonoscite od prirodniot pat {to vodi od Kostur preku Voden kon Solun i Carigrad. 9 Stjepan Antoljak, or. cit.,776

33 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ 31 Koga go napadnale od site strani, go zapalile so negovite ereti~ki ìteli i s# sramnile so zemjata, za{to ednakvo gi smetale namrazeni site patnici, Evrei, eretici i Saraceni i site ovie gi smetale neprijateli na Boga. [tom, zna~i, do temel go razurnale toj utvrden grad, uni{tuvaj}i gi site negovi ìteli, gi sobrale {atorite i stignale do rekata Vardar. 10 Francuskiot, pak, opat Gibert (r g.), prikaùvaj}i go patuvaweto na Tankred so krstonoscite, {to stignale od Kostur vo Pelagonija, kade {to nai{le na nekoe utvrdeno mesto na ereticite,istotakagovoridekagonapadnaleodsitestraniigo pot~inale, a potoa zaedno so ìtelite go zapalile. 11 Eden anonimen u~esnik, pak, vo ovaa krstonosna vojna isto taka iznesuva deka krstonoscite od Kostur vlegle vo Pelagonija, vo koja imalo nekoj grad na eretici koj od site strani go napadnale, go pot~inile i zaedno so negovite ìteli go zapalile. 12 I, kone~no, pro~ueniot Vilhelm Tirski (o o. 1190), opi{uvaj}i ja ¼ krstonosna vojna, raskaùva deka vo1096 godina Boemund Tarentski, sin na Robert Giskard, go minal Jadranskoto More i preku Dra~ so knezot Tankred i Normanite stignal do Kostur. Potoa Normanite ottuka go prodolìle svojot pat i stignale vo mnogu plodniot predel nare~en Pelagonija (Vilhelm Tirski ja narekuva Pelagonija "pagum" i "provincia" vo koja go stava gradot "civitas" koj se vika "Butella".), koj izdava~ite na ovoj izvod go izedna~uvaat so dene{niot grad $Bitola" 13 kade {to se zalogorile. Koga, pak, doznale deka vo blizina ima tvrdina, naselena samo so eretici, so seta brzina trgnale tamu i tvrdinata nasila ja zazele, nekoi od ìtelite 10 Ibidem, Ibid., Id., Willelmi Tyrensis archiepiscopi Historia rerum in partibus transmarinis gestarum, Latinski izvori za búlgarskata istoriÿ ¼¼¼, BAN, Sofiÿ 1965, 196 i bel 1.

34 32 D-r Ko~o Sidovski ubile, a nekoi gi zapalile i golem plen i bogata voena oprema ottuka odnesle. 14 Po doa aweto na krstonosnite voda~i vo Konstantinopol, vizantiskiot car Aleksij ¼ Komnin pobaral od niv da mu dadat zakletva na vernost. Na toj na~in krstonocite se obvrzale deka na vizantiskiot car }e mu ja predadat seta osvoena zemja koja porano mu pripa ala na Vizantiskoto carstvo. Carot od svoja strana se obvrzal deka i ponatamu }e gi snabduva krstonoscite so hrana i drugi namirnici, kako i so oru`je, a istovremeno im vetil deka }e im se pridru`i so vojska vo Svetata vojna. Site voda~i na krstonoscite, osven grofot Rajmund Tuluski, ja dale baranata zakletva. 15 Po po~etnata sorabotka na Vizantijcite i krstonoscite vo natamo{niot tek na nastanite tie me usebno }e zavojuvaat. Vo 1107 godina normanskiot knez Boemund stignal pred gradot Dra~. Vo proletta 1108 godina vizantiskiot car Aleksij ¼ Komnin so cel da go otstrani pritisokot na Normanite vrz Dra~ toj, pominuvaj}i preku Pelagonija, stignal vo dobro utvrdeniot Devol. Kanonikot Albert od Ahen, vo svoeto delo posveteno na Prviot krstonosen pohod, kade pi{uva, me u drugoto, i za pohodot na normanskiot knez Boemund Tarentski na Balkanot vo godina, ne spomenuva za prestoj na vizantiskiot car vo Devol, tuku toj soop{tuva deka carot so nebroena vojska se ulogoril kaj Bitola. Na 2 septemvri 1108 godina vo carskiot logor vo Devol bil potpi{an tekstot na takanare~eniot Devolski dogovor. Dogovorot zna~el celosna pobeda na Vizantija nad Normanite, so {to skoro za cel eden vek bila otstraneta normanskata opasnost za Vizantija. 16 Ekspanzionisti~kata politika na normanskite kralevi kon vizantiskite vladenija na Balkanskiot Poluostrov pov- 14 Stjepan Antoljak, op. cit., Milan Bo{koski, Makedonija vo H¼ i H¼¼ vek (Nadvore{ni upadi na teritorijata na Makedonija). Skopje 1997, Ibidem, 110.

35 Bitola vo H¼¼ i H¼¼¼ 33 torno do{la do izraz vo sredinata na H¼¼ vek. Koristej}i ja zafatenosta na vizantiskiot car Manojlo ¼ Komnin ( ) na Istok, so krstonoscite od Vtoriot krstonosen pohod, normanskiot kral na Sicilija Roèr, prezel pohod protiv Vizantija. Vo letoto 1147 godina normanite go osvoile ostrovot Krf i gradovite Korint i Teba. Dve godini podocna, Vizantijcite uspeale da gi isteraat i da go povratat Krf. Normansko-vizantiskite sudiri potraele skoro edna decenija. 17 Za vreme na vladeeweto na posledniot od Komninite, Andronik ¼ Komnin ( ), za Balkanskiot Poluostrov povtorno se pojavila serioznata opasnost od voinstvenite sicilijanski Normani. Silna normanska flota, vo juni 1185 god., se istovarila pred Dra~ zedno so pe{adija. Na 24 juni gradot padnal vo racete na Normanite. Pa aweto na Dra~ predizvikalo golema voznemirenost vo zapadnite vizantiski oblasti. Patot kon Makedonija i vtoriot po golemina grad na carstvoto - Solun sega im bil otvoren na Normanite. Dodeka kopnenata vojska vo Dra~ go prodolìla napreduvaweto po Via Egnacija kon Solun, dotoga{ golemata normanska flota se svrtila kon jug, kraj epirskoto krajbre`je, go zaobikolila poluostrovot Peloponez, a potoa svrtela na sever i se upatila kon Solun. 18 Kopnenata vojska na Normanite, koja bila pod komanda na Ri~ard od Ankira i Balduin, ne naiduvaj}i na pogolem otpor, dvièj}i se po magistralniot pat Via Egnacija, pominala preku Makedonija, a ve}e na 6 avgust, spored soop{tenieto od vizantiski izvori, stignala pred Solun. Dvièj}i se kon Solun, Normanite go koristele magistralniot pat Via Egnacija pri {to pominale niz pove}e gradovi na Makedonija koi se nao ale na nivniot pat. Po s# izgleda, Normanite uspeale da gi osvojat i makedonskite gradovi koi se nao ale na spomenatiot magistralen pat kako {to se: Ohrid, Bitola, Ostrovo, Vo- 17 Ibid., Id.,115

36 34 D-r Ko~o Sidovski den i drugi pomali tvrdini. Me utoa, treba da se spomene deka Bitola kako i drugite gradovi vo izvorite poimeni~no ne se spomnati deka bile osvoeni, no imaj}i go predvid faktot deka Normanite, pominuvaj}i po magistralniot pat Via Egnacija, nastojuvale da obezbedat sigurna zadnina, sosema e logi~no da se pretpostavi deka ja osvoile Bitola i drugite gradovi koi se nao ale na nivniot pat do Solun. Nemame podatoci za odnosot na ìtelite na Bitola kon Normanite. Evstatij Solunski soop{tuva deka na Normanite od Dra~ do Solun nikoj ne im go popre~il patot, {to bi zna~elo deka ne ni{le ne nikakov otpor od ìtelite. Nikita Honijat vizantiski istori~ar soop- {tuva deka Normanite bez borba so izvesni uslovi gi osvoile site oblasti koi leèle pome u tie dve to~ki, t.e. pomne u Dra~ i Solun 19 Od ovie fakti moè da se pretpostavi deka pod izvesni uslovi normanskata vlast bila priznata, glavno tamu kade {to osvojuva~ite pominuvale, {to }e re~e - vo potesnoto podra~je na magistralniot pat Via Egnacija, me u gradovite Dra~ i Solun. Imaj}i go predvid faktot deka normanskata vojska, {to se dvièla po kopno od Dra~ kon Solun, pristignala na celta za {est nedeli, naveduva na mislewe deka moè da se prifatat odredeni pretpostavki deka Normanite vo Makedonija, sepak, nai{le na nekoj otpor. Ne moàt da se dadat pretpostavki od kakov karakter i obem bil otporot no moè da se pretpostavi deka verojatno velmoìte, krupnite feudalci ili moèbi nekoi upravnici vo gradovi niz koi pominuvale Normanite, se soglasile da ja priznaat normanskata vlast i ne dale otpor, no zatoa pak za sebe izdejstvuvale nekoi povlastici. Bavnoto dvièwe na Normanite od Dra~ do Solun se objasnuva i so faktot deka normanskata vojska bila golema, se dvièla bavno a popatno moralo da se vospostavuva i novata vlast. Isto taka, verojatno imalo i popatni grabeì na gradovite, a soop- {tenieto na Honijat deka vlasta na Normanite od Dra~ do 19 ¼.,116.

Покажи още