Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite revizori. TTK BANKA AD Skopje. 31 dekemvri 2009 godina

Размер: px
Започни от страница:

Download "Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite revizori. TTK BANKA AD Skopje. 31 dekemvri 2009 godina"

Препис

1 Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite revizori 31 dekemvri 2009 godina

2 Sodr`ina Strana Izve[taj na nezavisnite revizori 1 Bilans na uspeh 3 Bilans na sostojba 4 Izve[taj za promenite vo kapitalot 6 Izve[taj za pari~nite tekovi 9 Bele[ki kon finansiskite izve[tai 11

3 Izve[taj na nezavisnite revizori Do Rakovodstvoto i Akcionerite na Grant Thornton DOO M.H.Jasmin 52 v-1/ Skopje Macedonia T +389 (2) F +389 (2) Nie izvr[ivme revizija na pridru`nite finansiski izve[tai na TTK BANKA AD Skopje ("Bankata") sostaveni od Bilans na sostojba na den 31 dekemvri 2009, i Bilans na uspeh, Izve[taj za promenite vo kapitalot i Izve[taj za pari~nite tekovi za godinata [to toga[ zavr[i, kako i pregled na zna~ajnite smetkovodstveni politiki i drugi objasnuva~ki bele[ki, vklu~eni na stranite 3 do 95. Odgovornost na Rakovodstvoto za finansiskite izve[tai Rakovodstvoto e odgovorno za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na ovie finansiski izve[tai soglasno Odlukata za Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve[tai i Upatstvoto za vidovite i sodr`inata na finansiskite izve[tai na bankite izdadeno od strana na Narodnata Banka na Republika Makedonija. Ovaa odgovornost vklu~uva: kreirawe, implementirawe i odr`uvawe na vnatre[na kontrola relevantna za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na takvi finansiski izve[tai koi ne sodr`at materijalno zna~ajni gre[ki kako rezultat na izmama ili gre[ka; izbor i primena na soodvetni smetkovodstveni politiki i donesuvawe na razumni smetkovodstveni procenki soodvetni na okolnostite. Odgovornost na revizorot Na[a odgovornost e da dademe mislewe za ovie finansiski izve[tai vrz osnova na izvr[enata revizija. Nie ja izvr[ivme revizijata vo soglasnost so Me\unarodnite standardi za revizija. Tie standardi baraat na[a usoglasenost so eti~kite barawa, kako i toa revizijata da ja planirame i izvr[uvame na na~in koj ]e ni ovozmo`i da stekneme razumno uveruvawe deka finansiskite izve[tai ne sodr`at materijalno zna~ajni gre[ki. Revizijata vklu~uva sproveduvawe na proceduri so cel steknuvawe revizorski dokazi za iznosite i objavuvawata vo finansiskite izve[tai. Izbranite proceduri zavisat od procenkata na revizorot, i istite vklu~uvaat procenka na rizicite od postoewe na materijalno zna~ajni gre[ki vo finansiskite izve[tai, bilo poradi izmama ili gre[ka. Chartered Accountants Macedonian member firm of Grant Thornton International Ltd

4 2 Pri ovie procenki na rizicite revizorot ja zema predvid vnatre[nata kontrola relevantna za podgotvuvawe i objektivno prezentirawe na finansiskite izve[tai na Bankata so cel kreirawe na takvi revizorski proceduri koi ]e bidat soodvetni na okolnostite, no ne i za potrebata da izrazi mislewe za efektivnosta na vnatre[nata kontrola na Bankata. Revizijata, isto taka vklu~uva i ocenka na soodvetnosta na primenetite smetkovodstveni politiki i na razumnosta na smetkovodstvenite procenki napraveni od strana na Rakovodstvoto, kako i ocenka na sevkupnata prezentacija na finansiskite izve[tai. Nie veruvame deka steknatite revizorski dokazi pretstavuvaat zadovolitelna i soodvetna osnova za na[eto revizorsko mislewe. Mislewe Spored na[e mislewe navedenite finansiski izve[tai, vo site materijalni aspekti, ja pretstavuvaat objektivno finansiskata sostojba na Bankata na den 31 dekemvri 2009, kako i rezultatite od raboteweto, promenite vo kapitalot i pari~nite tekovi za godinata [to toga[ zavr[uva, vo soglasnost so Odlukata za Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve[tai i Upatstvoto za vidovite i sodr`inata na finansiskite izve[tai na bankite izdadeno od strana na Narodnata Banka na Republika Makedonija. Naglasok vrz odredeni pra[awa Bez da go kvalifikuvame na[eto mislewe, obrnuvame vnimanie na slednoto: Kako [to e obelodeneto vo Bele[kite 27 i 29 kon ovie finansiski izve[tai, so sostojba na 31 dekemvri 2009 godina vklu~eno vo prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa kako i vo grade`nite objekti, Bankata ima evidentirano imot ~ija knigovodstvena vrednost iznesuva 112,615 iljadi Denari и 5,253 iljadi Denari soodvetno, za koj na datumot na ovoj izve[taj Bankata ne poseduva imotni listovi. Spored informaciite dobieni od rakovodstvoto, ovie nedvi`nosti na Bankata se vo katastarski op[tini vo koi se u[te ne e vospostavena evidencija na imotni listovi. Za ovie nedvi`nosti nam ni bea prezentirani drugi soodvetni dokumenti za sopstvenost (posedovni listovi, dogovori za kupoproda`ba, re[enija za gradba) koi se vo soglasnost so Zakonot za sopstvenost. Ponatamu, kako [to e obelodeneto vo Bele[kata kon ovie finansiski izve[tai, so sostojba na 31 dekemvri 2009 godina, Bankata ne e vo soglasnost so odredeni odredbi od dogovorite za dolgoro~en kredit sklu~eni so Evropskata Banka za Obnova i Razvoj (EBOR) i so Evropski Fond za Jugoisto~na Evropa (EFSE). Grant Thornton Skopje, 05 mart 2010 godina Chartered Accountants Macedonian member firm of Grant Thornton International Ltd

5 3 Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2009 Bilans na uspeh (000 mkd) Godina [to zavr[uva na 31 dekemvri Bele[ki Prihodi od kamata 482, ,012 Rashodi za kamata (246,987) (164,383) Neto prihodi po kamati 6 235, ,629 Prihodi od provizii i nadomesti 101,394 91,973 Rashodi za provizii i nadomesti (22,528) (22,201) Neto prihodi od nadomesti i provizii 7 78,866 69,772 Neto-prihodi / (rashodi) od trguvawe 8 2,482 (5,968) Neto-prihodi od drugi finansiki instrumenti evidentirani po objektivna vrednost Neto-prihodi/ (rashodi) od kursnite razliki 10 18,235 15,643 Ostanati prihodi od dejnosta 11 27,141 33,429 Udel vo dobivkata na pridru`enite dru[tva Delovni prihodi 361, ,505 Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva, na neto-osnova 12 (98,552) (174,171) Zaguba poradi o[tetuvawe na nefinansiskite sredstva, na neto-osnova 13 (34,838) (4,975) Tro[oci za vrabotenite 14 (109,855) (111,928) Amortizacija 15 (30,832) (26,075) Ostanati delovni rashodi 16 (150,665) (144,160) Udel vo zagubata na pridru`enite dru[tva Delovni (rashodi) (424,742) (461,309) (Zaguba) pred odano~uvawe (62,999) (129,804) Danok na dobivka 17 (4,825) - (Zaguba) za finansiskata godina od neprekinato rabotewe (67,824) (129,804) Dobivka/(zaguba) od grupa na sredstva i obvrski koi se ~uvaat za proda`ba - - (Zaguba) za finansikata godina (67,824) (129,804) (Zaguba) za periodot, koja pripa\a na: akcionerite na bankata (67,824) (129,804) malcinskoto u~estvo - - (67,824) (129,804) Zaguba po akcija osnovna zaguba po akcija (vo denari) 41 (75) (143) razvodneta zaguba po akcija (vo denari) Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

6 4 Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2009 Bilans na sostojba (000 mkd) Na 31 dekemvri Bele[ki Sredstva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 18 1,221,339 1,127,272 Sredstva za trguvawe 19 9,649 2,540 Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe Derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik Krediti na i pobaruvawa od banki ,690 Krediti na i pobaruvawa od komitenti ,683,441 3,806,599 Vlo`uvawa vo hartii od vrednost , ,651 Vlo`uvawa vo pridru`eni dru[tva (smetkovodstveno se evidentiraat spored "metodot na glavnina") Pobaruvawa za danok na dobivka (tekoven) ,760 Ostanati pobaruvawa 25 89, ,124 Zalo`eni sredstva Prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa , ,723 Nematerijalni sredstva 28 10,728 5,887 Nedvi`nosti i oprema , ,478 Odlo`eni dano~ni sredstva Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupa za otu\uvawe Vkupno sredstva 6,319,327 6,153,724 Obvrski Obvrski za trguvawe Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku bilansot na uspehopredeleni kako takvi pri pocetno priznavawe Derivativni obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik Depoziti na bankite , ,388 Depoziti na drugi komitenti ,672,596 4,335,561 Izdadeni dol`ni~ki hartii od vrednost Obvrski po krediti , ,339 Subordinirani obvrski Posebna rezerva i rezervirawa 38 5,616 5,110 Obvrski za danok na dobivka (tekoven) , Odlo`eni dano~ni obvrski Ostanati obvrski 39 47,156 57,495 Obvrski direktno povrzani so grupa na sredstva za otu\uvawe Vkupno obvrski 5,405,404 5,171,977 Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

7 5 Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2009 Bilans na sostojba (prodol`uva) (000 mkd) Na 31 dekemvri Bele[ki Kapital Zapi[an kapital , ,888 Premii od akcii - - Sopstveni akcii Kapitalna komponenta na hibridni finansiski instrumenti - - Drugi sopstveni~ki instrumenti - - Revalorizaciski rezervi - - Ostanati rezervi 8,872 8,872 Zadr`ana dobivka/(akumulirani zagubi) (2,837) 64,987 Vkupno kapital i rezervi koj pripa\a na akcionerite na bankata 913, ,747 Malcinsko u~estvo - - Vkupno kapital i rezervi 913, ,747 Vkupno obvrski i kapital i rezervi 6,319,327 6,153,724 Potencijalni obvrski , ,018 Potencijalni sredstva Finansiskite izve[tai se odobreni za izdavawe i potpi[ani od strana na Upravniot Odbor na Bankata na 04 mart 2010 godina. Potpi[ani vo ime na Upravniot Odbor na Bankata od: Dragoqub Arsovski Pretsedatel na Upraven Odbor Atanas Spiroski ^len na Upraven Odbor Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

8 TTK Banka A.D., Skopje 6 Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2009 Izve[taj za promenite vo kapitalot Zapi[an kapital Premii od akcii Kapital Ostanati rezervi Revalorizaciona rezerva Zadr`ana dobivka (Sopstv. akcii) Kapitaln. komp.na hibri. finans. instru. Drugi finan. instr. Zakonska rezerva Ostanati rezervi Akumulirana zaguba Vkupno kapital i rezervi koj pripa\a na akc. na Bankata Na 1 januari , , ,612-1,111,551-1,111,551 Korekcii na po~etnata godina Na 1 januari 2008 koregirano Promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`ivi za proda`ba Promeni vo objektivnata vrednost na za[tita od rizikot na pari~nite tekovi Promeni vo objektivnata vrednost na za[tita od rizikot na netovlo`uvawe vo stransko rabotewe Kursni razliki priznaeni vo kapitalot Odlo`eni dano~ni (sredstva)/obvrski priznaeni vo kapitalot Ostanato Vkupno nerealizirani dobivki/(zagubi) priznaeni vo kapitalot Revalo. rezerva na SRP Rezer. za za[tit. od rizikot Rezer od kurs. Razl. Ostan.r eval. rez. Raspol. za raspred na akcion. Ograni~ za rasprede na akcion. Malc ins. u~est vo Vkupno kapital Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

9 TTK Banka A.D., Skopje 7 Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2009 Izve[taj za promenite na kapitalot (prodol`uva) (000 mkd) Zapi[an kapital Premii od akcii Kapital Ostanati rezervi Revalozizacioni rezervi Zadr`ana dobivka (Sopstv. akcii) Kapitaln. komp.na hibri. finans. instru. Drugi finan. instr. Zakonska rezerva Ostanati rezervi Revalo. rezerva na SRP Rezer. za za[tit. od rizikot Rezer od kurs. Razl. Ostan.r eval. rez. Raspol. za raspred na akcion. Ograni~ za rasprede na akcion. Akumulirana zaguba Vkupno kapital i rezervi koj pripa\a na akc. na Bankata Malc ins. u~es tvo Vkupno kapital Izdadeni akcii vo tekot na periodot Dobivka/(zaguba) za finansiskata godina (129,804) (129,804) - (129,804) Izdvojuvawe za zakonska rezerva Izdvojuvawe za ostanati rezervi Dividendi Otkup na sopstveni akcii Prodadeni sopstveni akcii Drugi promeni vo kapitalot i rezervite Prenos , (1,821) Na 31 dekemvri 2008 / 1 januari , , ,791 (129,804) 981, ,747 Promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`ivi za proda`ba Promeni vo objektivnata vrednost na za[tita od rizikot na pari~nite tekovi Promeni vo objektivnata vrednost na za[tita od rizikot na netovlo`uvawe vo stransko rabotewe Kursni razliki priznaeni vo kapitalot Odlo`eni dano~ni (sredstva)/obvrski priznaeni vo kapitalot Ostanato Vkupno nerealizirani dobivki/(zagubi) priznaeni vo kapitalot Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

10 TTK Banka A.D., Skopje 8 Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2009 Izve[taj za promenite na kapitalot (prodol`uva) Premii od akcii Kapital Ostanati rezervi Revalozizacioni rezervi Zadr`ana dobivka Kapitaln. komp.na hibri. finans. instru. Drugi finan. instr. Revalo. rezerva na SRP Rezer. za za[tit. od rizikot Rezer od kurs. Razl. Ostan.r eval. rez. Zakonska rezerva Ostanati rezervi Raspolo- `ivi za rasprede lba na akcioner ite Ograni~ena za rasprede lba na akcionerite Akumulirana zaguba Vkupno kapital i rezervi koj pripa\a na akc. na Bankata (000 mkd) Zapi[an kapital (Sopstv. akcii) Vkupno kapital Izdadeni akcii vo tekot na periodot Dobivka/(zaguba) za finansiskata godina (67,824) (67,824) - (67,824) Izdvojuvawe za zakonska rezerva Izdvojuvawe za ostanati rezervi Dividendi Otkup na sopstveni akcii Prodadeni sopstveni akcii Drugi promeni vo kapitalot i rezervite Sopstveni akcii dobieni po sudska odluka (345) Na 31 dekemvri , , ,791 (197,628) 913, ,923 Malc ins. u~es tvo Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

11 9 Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2009 Izve[taj za pari~nite tekovi (000 mkd) Godina [to zavr[uva na Bele[ki 31 dekemvri Pari~en tek od osnovnata dejnost (Zaguba) pred odano~uvaweto (62,999) (129,804) Korigirana za: Malcinskoto u~estvo, vklu~eno vo konsolidiraniot bilans na uspeh - - Amortizacijata na: nematerijalni sredstva 3,157 2,925 nedvi`nosti i oprema 27,675 23,150 Kapitalnata dobivka od: proda`ba na nematerijalni sredstva - - proda`ba na nedvi`nosti i oprema (462) (43) proda`ba na prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa (11,350) (6,009) Kapitalnata zaguba od: proda`ba na nematerijalni sredstva - - proda`ba na nedvi`nosti i oprema - - proda`ba na prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa Prihodi od kamata i nadomesti i provizii (583,400) (474,985) Rashodi za kamata i nadomesti i provizii 269, ,584 Neto-(prihodi) / rashodi od trguvawe (2,399) 6,039 Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva, na neto-osnova dopolnitelna ispravka na vrednosta 528, ,879 oslobodena ispravka na vrednosta (430,042) (1,708) Zaguba poradi o[tetuvawe na nefinansiskite sredstva, na neto-osnova dopolnitelni zagubi poradi o[tetuvawe 34,838 4,975 oslobodeni zagubi poradi o[tetuvawe - - Posebna rezerva dopolnitelni rezervirawa 6,005 2,781 oslobodeni rezervirawa (5,499) - Prihodi od dividendi (12,165) (21,751) Udel vo dobivkata/(zagubata) na pridru`enite dru[tva - - Ostanati korekcii - - Naplateni kamati i nadomesti i provizii 580, ,835 Plateni kamati i nadomesti i provizii (264,426) (181,245) Dobivka/(Zaguba) od dejnosta pred promenite vo delovnata aktiva 77,674 74,903 (Zgolemuvawe)/namaluvawe na delovnata aktiva: - - Sredstva za trguvawe (4,710) - Derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik - - Krediti na i pobaruvawa od banki 103,579 (81,868) Krediti na i pobaruvawa od drugi komitenti 100,661 (923,904) Zalo`eni sredstva - - Prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa (23,892) 8,440 Zadol`itelna rezerva vo stranska valuta (78,735) (38,322) Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

12 10 Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2009 (000 mkd) Izve[taj za pari~nite tekovi (prodol`uva) Godina [to zavr[uva na 31 dekemvri Zadol`itelen depozit kaj NBRM spored posebni propisi - - Ostanati pobaruvawa (9,021) (252,999) Odlo`eni dano~ni sredstva - - Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupa za otu\uvawe - - Zgolemuvawe/(namaluvawe) na delovnite obvrski: Obvrski za trguvawe - - Derivatni obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik - - Depoziti na banki (11,954) 97,163 Depoziti na drugi komitenti 332,507 1,115,501 Ostanati obvrski (10,338) (30,247) Obvrski direktno povrzani so grupa na sredstva za otu\uvawe - - Neto pari~en tek od osnovnata dejnost pred odano~uvaweto 475,771 (31,333) (Platen)/povrat na danok na dobivka 11,651 (4,765) Neto pari~en tek od osnovnata dejnost 487,422 (36,098) Pari~en tek od investiciskata dejnost (Vlo`uvawa vo hartii od vrednost) (379,184) (309,207) Prilivi od proda`bata na vlo`uvawata vo hartii od vrednost - - (Odlivi za vlo`uvawata vo podru`nici i pridru`eni dru[tva) - - Prilivi od proda`bata na vlo`uvawata vo podru`nici i pridru`eni dru[tva - - (Nabavka na nematerijalni sredstva) (7,998) (2,253) Prilivi od proda`bata na nematerijalnite sredstva - - (Nabavka na nedvi`nosti i oprema) (12,866) (37,340) Prilivi od proda`bata na nedvi`nostite i opremata - - (Odlivi za netekovnite sredstva koi se ~uvaat za proda`ba) - - Prilivi od netekovnite sredstva koi se ~uvaat za proda`ba (Ostanati odlivi od investiciskata dejnost) - - Ostanati prilivi od investiciskata dejnost 12,165 20,231 Neto pari~en tek od investiciskata dejnost (387,883) (328,569) Pari~en tek od finansiraweto (Otplata na izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost) - - Prilivi od izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost - - (Otplata na obvrskite po krediti) (85,387) - Zgolemuvawe na obvrskite po krediti - 240,782 (Otplata na izdadenite subordinirani obvrski) - - Prilivi od izdadenite subordinirani obvrski - - Prilivi od izdadenite akcii/sopstveni~ki instrumenti vo tekot na periodot - - (Otkup na sopstveni akcii) - - Prodadeni sopstveni akcii - - (Plateni dividendi) - - (Ostanati odlivi od finansiraweto) - - Ostanati prilivi od finansiraweto - - Neto pari~en tek od finansiraweto (85,387) 240,782 Efekt od ispravkata na vrednosta na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti 69 (480) Efekt od kursnite razliki na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti - - Neto-zgolemuvawe/(namaluvawe) na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti 14,221 (124,365) Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti na 1 januari 976,408 1,100,773 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti na 31 dekemvri 990, ,408 Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

13 11 Bele[ki kon finansiskite izve[tai 1 Op[ti informacii (vo ponatamo[niot tekst "Bankata") e Akcionersko Dru[tvo osnovano so sedi[te vo Republika Makedonija. Adresata na nejzinoto registrirano sedi[te e: ul. Naroden Front br. 19a, Skopje, Republika Makedonija. Bankata e ovlastena od Narodna Banka na Republika Makedonija za vr[ewe na platen promet, kreditni i depozitni aktivnosti vo zemjata i stranstvo. Vkupniot broj na vraboteni na Bankata na 31 Dekemvri 2009 i 2008 godina iznesuva 231 odnosno 235 vraboteni, soodvetno. 1.1 Smetkovodstveni politiki Vo prodol`enie se prika`ani osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni pri podgotovka na ovie finansiski izve[tai. Utvrduvaweto na smetkovodstvenite politiki na Bankata se zasnova na priznaeni, poznati i prakti~ni iskustva, na odredbite na Odlukata za Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve[tai, Odlukata za smetkovniot plan za bankite, Upatstvoto za vodewe za vidovite i sodr`inata na finansiskite izve[tai na bankite izdadeno od strana na NBRM i ostanatite zakonski propisi. Ovie politiki se konzistentno primeneti na site prika`ani godini, osven dokolku ne e poinaku navedeno Osnova za izgotvuvawe na finansiskite izve[tai Bankata ja vodi svojata smetkovodstvena evidencija i gi sostavuva svoite finansiski izve[tai vo soglasnost so Zakonot za trgovski dru[tva, Zakonot za banki i podzakonskata regulativa propi[ana od strana na Narodna Banka na Republika Makedonija. Finansiskite izve[tai pretstavuvaat poedine~ni/nekosolidirani finansiski izve[tai. Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to zavr[uvaat na 31 dekemvri 2009 i 2008 godina. Tekovnite i sporedbenite podatoci prika`ani vo ovie finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi makedonski denari. Izvestuva~ka i funkcionalna valuta na Bankata e MKD. Onamu kade [to e neophodno, prezentacijata za prethodna godina e prilagodena soglasno promenite na tekovnata godina.

14 12 Smetkovodstveni politiki (prodol`uva) Transakcii vo stranska valuta Transakciite denominirani vo stranski valuti se iska`ani vo Denari so primena na oficijalnite kursevi na Narodna Banka na Republika Makedonija koi va`at na denot na nivnoto nastanuvawe. Transakcija vo stranska valuta e transakcija koja glasi na stranska valuta ili mo`e da se pretvori vo stranska valuta. Sredstvata i obvrskite koi glasat vo stranski valuti se iska`ani vo denari so primena na oficijalnite kursevi koi va`at na denot na sostavuvaweto na Bilansot na sostojba, dodeka pak site pozitivni i negativni kursni razliki koi proizleguvaat od pretvaraweto na iznosite vo stranska valuta, se vklu~eni vo Bilansot na uspeh vo periodot koga tie nastanuvaat. Srednite devizni kursevi koi bea primeneti za prika`uvawe na poziciite na Bilansot na sostojba denominirani vo stranska valuta, se slednite: 31 dekemvri dekemvri EUR Denari Denari 1 USD Denari Denari 1 CHF Denari Denari Prebivawe (netirawe) Finansiskite sredstva i obvrski se netirani i prezentirani vo Bilansot na sostojba na neto osnova vo slu~ai koga netiraweto na priznaenite iznosi e zakonski dozvoleno, ponatamu, koga postoi namera za ispolnuvawe na neto osnova, kako i vo slu~aj na istovremena realizacija na sredstvoto i ispolnuvawe na obvrskata Prihodi i rashodi po kamati Prihodite i rashodite po kamati se priznaeni vo Bilansot na uspeh za site kamatonosni finansiski sredstva i obvrski so primena na metodata na efektivna kamatna stapka Prihodi od nadomesti i provizii Prihodite od nadomesti i provizii se evidentiraat vrz osnova na principot na fakti~nost na nastanite, koga uslugata e obezbedena Prihodi od dividendi Dividendite se priznavaat vo Bilansot na uspeh koga ]e se obezbedi pravoto za primawe na isplata Finansiski sredstva Bankata gi klasificira svoite finansiski sredstva vo slednite kategorii: finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi, krediti i pobaruvawa, finansiski sredstva raspolo`ivi za proda`ba i finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe. Rakovodstvoto gi klasificira svoite vlo`uvawa vo momentot na inicijalnoto priznavawe. Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi Ovaa kategorija na finansiski sredstva se sostoi od hartii od vrednost za trguvawe. Edno finansisko sredstvo se klasificira kako sredstvo nameneto za trguvawe dokolku se steknuva so cel generirawe na dobivka od kratkoro~ni fluktuacii vo cenata ili dokolku e vklu~eno vo portfolioto za koe postoi kratkoro~en fakti~ki oblik na ostvaruvawe dobivka. Finansiski sredstva (prodol`uva)

15 13 Smetkovodstveni politiki (prodol`uva) Krediti i pobaruvawa Kreditite i pobaruvawata se nederivativni finansiski sredstva so fiksni ili odredeni pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie se javuvaat koga Bankata odobruva pari ili uslugi direktno na komitenti bez namera za razmena na pobaruvaweto. Finansiski sredstva raspolo`ivi za proda`ba Finansiski sredstva raspolo`ivi za proda`ba se onie nameneti za ~uvawe na neodreden vremenski period, koi mo`e da se prodadat dokolku se pojavi potreba za likvidnost ili promeni vo kamatnite stapki, deviznite kursevi ili cenite na akciite. Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe Finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe se nederivativni finansiski sredstva so fiksni ili utvrdlivi pla]awa, fiksni datumi na dostasuvawe za naplata i za koi, Rakovodstvoto na Bankata ima pozitivna namera i sposobnost da gi ~uva do nivnoto dostasuvawe. Dokolku Bankata prodade zna~aen iznos na finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dostasuvawe pred nivnoto dostasuvawe, celata kategorija na ovie sredstva se reklasificira vo finansiskite sredstva raspolo`ivi za proda`ba. Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva raspolo`ivi za proda`ba i onie koi se ~uvaat do dostasuvawe se evidentiraat na datumot na kupuvaweto - datum na koj [to Bankata ima obvrska da go kupi ili prodade sredstvoto. Kreditite se priznavaat koga gotovinata se avansira na pozajmuva~ite. Finansiskite sredstva, osven onie po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi, inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost zgolemena za tro[ocite na transakcijata. Finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi incijalno se priznavaat po objektivna vrednost, dodeka tro[ocite na transakcijata se priznavaat vo Bilansot na uspeh vo periodot na nabavka. Posledovatelno, po inicijalnoto priznavawe, finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi i finansiskite sredstva raspolo`ivi za proda`ba se evidentiraat spored nivnata objektivna vrednost. Finansiskite sredstva raspolo`ivi za proda`ba koi nemaat kotirana pazarna cena i ~ija objektivna vrednost ne mo`e da se izmeri, se merat po nabavna vrednost namalena za zagubite poradi o[tetuvawe. Kreditite i pobaruvawata se evidentiraat po nivnata amortizirana nabavna vrednost so primena na metodata na efektivna kamatna stapka. Dobivkite i zagubite koi se javuvaat od promeni vo objektivnata vrednost na finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se priznavaat vo Bilansot na uspeh vo periodot za koj se odnesuvaat. Dobivkite i zagubite koi se javuvaat od promeni vo objektivnata vrednost na finansiskite sredstva raspolo`ivi za proda`ba se priznavaat direktno vo kapitalot, se do momentot na prestanok na priznavaweto ili vo slu~aj na nivno o[tetuvawe, pri [to akumuliranite dobivki ili zagubi, prethodno priznaeni vo kapitalot, se priznavaat vo tekovnite dobivki ili zagubi. Sepak, kamatata presmetana koristej]i ja metodata na efektivna kamatna stapka, kako i pozitivnite i negativnite kursni razliki na monetarnite sredstva klasificirani kako raspolo`ivi za proda`ba se priznavaat vo Bilansot na uspeh. Dividendite na hartiite od vrednost raspolo`ivi za proda`ba se priznavaat vo Bilansot na uspeh vo periodot koga ]e se obezbedi pravoto za primawe na isplatata.

16 14 Smetkovodstveni politiki (prodol`uva) Finansiski sredstva (prodol`uva) Objektivnite vrednosti na kotiranite vlo`uvawa na aktivni berzi se baziraat na tekovnite ceni na kotacija. Dokolku pazarot za nekoe finansisko sredstvo ne e aktiven (i za nekotirani hartii od vrednost), Bankata utvrduva objektivna vrednost po pat na upotreba na tehniki na procenka. Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata za primawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto prenesuvawe, a Bankata gi prenela zna~itelno site rizici i koristi od sopstvenost O[tetuvawe na finansiskite sredstva Sredstva evidentirani po amortizirana nabavna vrednost Na sekoj datum na bilansirawe, Bankata procenuva dali postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na finansiskoto sredstvo. Finansiskoto sredstvo ili grupa na finansiski sredstva se o[teteni samo dokolku postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe kako rezultat na eden ili pove]e nastani [to se pojavile po prvi~noto priznavawe na sredstvata ("slu~aj na zaguba") i deka toj slu~aj na zaguba (ili slu~ai) vlijae na predvideniot iden gotovinski tek na finansiskoto sredstvo ili grupa finansiski sredstva koi mo`at verodostojno da se procenat. Kriteriumite [to Bankata gi koristi pri utvrduvawe na postoeweto objektiven dokaz za zaguba od o[tetuvawe, vklu~uvaat: Nepo~ituvawe na dogovornite obvrski za pla]awe na glavninata ili kamatata. Denovi na docnewe pri pla]awe na glavninata ili kamatata. Pote[kotii so pari~nite tekovi kaj pozajmuva~ot. Neispolnuvawe na dogovorite ili uslovite za kreditirawe. Vlo[uvawe na konkurentnata pozicija na pozajmuva~ot. Namaluvawe na vrednosta na dadenite garancii - kolateral. Otpo~nuvawe na ste~ajni postapki. Aktivirawe na obezbeduvaweto. Bankata vr[i procenka na postoeweto na objektiven dokaz za o[tetuvawe na poedine~na osnova za poedine~no zna~ajni finansiski sredstva. Dokolku Bankata utvrdi deka ne postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe za poedine~no proceneto finansisko sredstvo, bilo zna~ajno ili ne, taa go vklu~uva sredstvoto vo grupa na finansiski sredstva so sli~ni karakteristiki na krediten rizik i vr[i zbirna procenka na o[tetuvaweto. Iznosot na zagubata pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na sredstvoto i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi (isklu~uvaj]i gi idnite zagubi po osnov na kreditot) diskontirani so primena na izvornata efektivna kamatna stapka na finansiskto sredstvo. Evidentiraniot iznos na sredstvoto se namaluva preku upotrebata na smetka za rezervirawe poradi o[tetuvawe, so istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi o[tetuvawe vo tekovniot Bilans na uspeh. Vo slu~aj na nenaplatlivost na kreditot, istiot se otpi[uva nasproti soodvetnoto rezervirawe poradi o[tetuvawe. Takvite krediti se otpi[uvaat otkako ]e se zavr[at site neophodni proceduri i ]e se utvrdi iznosot na zagubata. Posledovatelnite nadomestuvawa na prethodno otpi[anite iznosi go namaluvaat iznosot na rezerviraweto poradi o[tetuvawe na kreditite, vo korist na tekovnite dobivki. O[tetuvawe na finansiskite sredstva (prodol`uva)

17 15 Smetkovodstveni politiki (prodol`uva) Dokolku, posledovatelno, iznosot na zagubata od o[tetuvawe se namali i namaluvaweto mo`e objektivno da se povrze so nastan koj se slu~uva po priznavaweto na o[tetuvaweto (kako [to e podobruvawe na kreditniot rejting na dol`nikot), prethodno priznatata zaguba od o[tetuvawe se namaluva preku korekcija na smetkata na ispravka na vrednost (o[tetuvawe na sredstva). Iznosot na namaluvaweto se priznava vo korist na tekovnite dobivki kako osloboduvawe na ispravkata na vrednost (zaguba poradi o[tetuvawe). Sredstva evidentirani po objektivna vrednost Na sekoj datum na bilansirawe, Bankata procenuva dali postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na finansiskoto sredstvo. Zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na objektivnata vrednost na finansiskoto sredstvo pod negovata nabavna vrednost pretstavuva objektiven dokaz pri utvrduvaweto na mo`nosta od o[tetuvawe. Dokolku postoi takov dokaz za finansiskite sredstva raspolo`ivi za proda`ba, kumulativnata zaguba - izmerena kako razlika me\u nabavnata vrednost i tekovnata objektivna vrednost se priznava vo Bilansot na uspeh. Dokolku, vo posledovatelen period, objektivnata vrednost na dol`ni~ki instrument klasificiran kako raspolo`liv za proda`ba se zgolemi, a zgolemuvaweto mo`e objektivno da se povrze so nastan koj se javuva po priznavaweto na zagubata poradi o[tetuvawe vo tekovnite dobivki ili zagubi, zagubata poradi o[tetuvawe se namaluva preku bilansot na uspeh Prezemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa Prezemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa se sostojat od nedvi`nosti i oprema dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa, koi se ~uvaat so cel za nivna ponatamo[na proda`ba. Istite ne se koristat za izvr[uvawe na osnovnite aktivnosti na Bankata. Ovie sredstva se priznavaat spored poniskata vrednost pome\u nabavnata vrednost i procenetata objektivna vrednost namalena za o~ekuvanite tro[oci za nivna proda`ba. Bankata planira da gi prodade ovie sredstva vo period od pet godini od momentot na nivnoto steknuvawe Nematerijalni sredstva Kompjuterski softver Tro[ocite povrzani so razvojot ili odr`uvaweto na kompjuterski softverski programi se priznavaat kako tro[oci vo momentot na nivnoto nastanuvawe. Tro[ocite direktno povrzani so prepoznatlivi i unikatni softverski proizvodi kontrolirani od strana na Bankata koi najverojatno ]e sozdadat ekonomski koristi koi ]e gi nadminat tro[ocite posle edna godina, se priznavaat kako nematerijalni sredstva. Tro[ocite za razvoj na kompjuterski softver koi se priznavaat kako sredstva se amortiziraat koristej]i pravoliniska metoda vo tekot na period od pet godini. Ostanati nematerijalni sredstva Tro[ocite za steknuvawe prava i licenci se kapitalizirani i amortizirani koristej]i pravoliniska metoda vo tekot na period od pet godini Nedvi`nosti, postrojki i oprema Nedvi`nostite, postrojkite i opremata se evidentirani po nabavna vrednost namalena za akumulirana amortizacija. Nabavnata vrednost vklu~uva tro[oci koi direktno se odnesuvaat na nabavkata na sredstvata.

18 16 Smetkovodstveni politiki (prodol`uva) Nedvi`nosti, postrojki i oprema (prodol`uva) Amortizacijata se presmetuva pravoproporcionalno, so primena na zakonski propi[ani stapki so cel alokacija na nabavnata vrednost na imotot, zgradite i opremata vo tekot na nivniot procenet vek na upotreba. Vo prodol`enie e daden procenetiot vek na upotreba na nekoi pozna~ajni stavki od materijalnite sredstva. Grade`ni objekti Transportni sredstva Mebel i kancelariska oprema Ostanata oprema 40 godini 4 godini 4-10 godini 4-10 godini Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na sredstvoto ili se priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga postoi verojatnost od priliv na idni ekonomski koristi za Bankata povrzani so stavkata i koga nabavnata vrednost na stavkata mo`e razumno da se izmeri. Site drugi redovni odr`uvawa i popravki se evidentiraat kako rashodi vo bilansot na uspeh vo tekot na finansiskiot period vo koj se javuvaat. Dobivkite i zagubite povrzani so otu\uvawata se utvrduvaat po pat na sporedba na prilivite so evidentiraniot iznos. Istite se vklu~uvaat vo Bilansot na uspeh O[tetuvawe na nefinansiski sredstva Sredstvata podlo`ni na amortizacija se proveruvaat od mo`ni o[tetuvawa sekoga[ koga odredeni nastani ili promeni uka`uvaat deka evidentiraniot iznos na sredstvata ne mo`e da se nadomesti. Koga evidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet nadomestliv iznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos. Nadomestliviot iznos pretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata cena i upotrebnata vrednost na sredstvata Pari~ni sredstva i ekvivalenti Za potrebite na Izve[tajot za pari~nite tekovi, pari~nite sredstva i ekvivalenti vklu~uvaat smetki so dostasanost pomala od 3 meseci od datumot na nabavka, vklu~uvaj]i gotovina i salda kaj Narodna Banka na Republika Makedonija Rezervirawe Rezervirawe se priznava koga Bankata ima tekovna obvrska kako rezultat na nastan od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bide potreben odliv na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe na obvrskata, a voedno ]e bide napravena verodostojna procenka na iznosot na obvrskata. Rezervirawata se proveruvaat na sekoj datum na bilansirawe i se koregiraat so cel da se reflektira najdobrata tekovna procenka. Koga efektot na vremenata vrednost na parite e materijalen, iznosot na rezerviraweto pretstavuva sega[na vrednost na tro[ocite koi se o~ekuva da se pojavat za podmiruvawe na obvrskata Nadomesti za vrabotenite Bankata pla]a pridonesi za penzisko osiguruvawe na svoite vraboteni, soglasno doma[nata regulativa za socijalno osiguruvawe. Pridonesite, vrz osnova na platite, se pla]aat vo dr`avniot Penziski Fond i zadol`itelnite privatni penziski fondovi. Ne postoi dopolnitelna obvrska vo vrska so ovie penziski planovi. Osven toa, site rabotodavci vo Republika Makedonija imaat obvrska da ispla]aat na vrabotenite posebna minimalna suma pri penzioniraweto vo iznos vo iznos utvrden so zakon.

19 17 Smetkovodstveni politiki (prodol`uva) Nadomesti za vrabotenite (prodol`uva) Bankata nema izvr[eno rezervirawe za presmetan poseben minimalen iznos za penzionirawe na vrabotenite, bidej]i ovoj iznos ne e od materijalno zna~ewe za finansiskite izve[tai. Bankata ne operira so penziski planovi ili planovi za nadomestoci pri penzionirawe, taka [to nema dopolnitelni obvrski za penzii. Bankata ne e obvrzana da obezbedi dopolnitelni nadomestoci za tekovnite ili prethodnite vraboteni Tekoven i odlo`en danok na dobivka So sostojba na 31 dekemvri 2008 godina, tekovniot danok od dobivka se presmetuva[e vo soglasnost so doma[nata zakonska regulativa, kade [to osnova za presmetuvawe na danokot od dobivka od 10% be[e dobivkata koja se utvrduva vo dano~niot bilans, koregirana za odredeni neodbitni ili neodano~ivi stavki. Soglasno promenite vo zakonskata regulativa za danok od dobivka koi se primenuvaat od 1 januari 2009 godina, danokot od dobivka, po stapka od 10%, se pla]a na neodbitnite stavki za dano~ni celi koregirani za dano~niot kredit, kako i na rapredelenata dobivka za dividendi. Neraspredelenata dobivka ne se odano~uva. Odlo`eniot danok od dobivka se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata na obvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na sredstvata i obvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na finansiskoto izvestuvawe. Pri utvrduvawe na odlo`eniot danok od dobivka se koristat tekovnite va`e~ki dano~ni stapki. Odlo`eniot danok od dobivka se tereti ili odobruva vo Bilansot na uspeh, osven dokolku se odnesuva na stavki koi direktno go teretat ili odobruvaat kapitalot, vo koj slu~aj odlo`eniot danok se evidentira isto taka vo kapitalot. Odlo`enite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj postoi verojatnost za iskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata raspolo`liva odano~iva dobivka Pozajmici Pozajmicite inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost, [to pretstavuva primeni prilivi (objektivna vrednost na primenite nadomestoci) namaleni za napravenite tro[oci na transakcijata. Pozajmicite se evidentirani posledovatelno spored nivnata amortizirana nabavna vrednost Kapital, rezervi i pla]awa za dividendi (a) Akcionerski kapital Akcionerskiot kapital ja pretstavuva nominalnata vrednost na emitiranite akcii. (b) Tro[oci povrzani so emisija na akcii Tro[ocite povrzani so emisija na novi akcii, opcii ili steknuvaweto na delovna aktivnost se prezentirani vo kapitalot kako namaluvawe, neto od danokot, na prilivite. (v) Sopstveni akcii Koga Bankata otkupuva svoj akcionerski kapital, platenite nadomestoci se odzemaat od vkupniot akcionerski kapital kako sopstveni akcii se dodeka istite ne se otu\at. Koga takvite akcii posledovatelno se prodavaat, primenite nadomestoci se vklu~uvaat vo akcionerskiot kapital. Kapital, rezervi i pla]awa za dividendi (prodol`uva)

20 18 Smetkovodstveni politiki (prodol`uva) (g) Rezervi Rezervite se sostojat od zakonski rezervi, sozdadeni vo tekot na periodite vrz osnova na raspredelba na akumulirani dobivki soglasno zakonskata regulativa i odlukite na Sobranieto na Bankata. (d) Neraspredeleni dobivki / akumulirani (zagubi) Neraspredelnite dobivki / akumuliranite (zagubi) gi vklu~uvaat tekovnite kako i onie od prethodnite periodi, zadr`ani dobivki i zagubi. (\) Divendi na obi~ni akcii Dividendite na obi~nite akcii se priznavaat vo kapitalot vo periodot vo koj [to se odobreni od strana na akcionerite na Bankata Doveritelski aktivnosti Bankata voobi~aeno deluva kako doveritel i ima ostanati doveritelski svojstva [to rezultira vo ~uvawe ili plasirawe na sredstva vo ime na fizi~ki lica ili ostanati institucii. Ovie sredstva i prihodot koj rezultira od niv ne se vklu~eni vo ovie finansiski izve[tai, poradi toa [to tie ne se sredstva na Bankata Izvestuvawe spored segmenti Deloven segment pretstavuva grupa na sredstva ili aktivnosti koi se anga`irani vo obezbeduvaweto na proizvodi ili uslugi koi se predmet na rizici i nadomesti koi se razlikuvaat od onie vo ostanatite delovni segmenti. Georafskiot segment e anga`iran vo obezbeduvawe na proizvodi ili uslugi vo odredeno ekonomsko opkru`uvawe koe e predmet na rizici i nadomesti koi se razlikuvaat od onie segmenti koi gi izvr[uvaat aktivnostite vo drugi ekonomski opkru`uvawa Vonbilansni potencijalni i prezemeni obvrski Bankata prezema obvrski vo tekot na svoite delovni aktivnosti po osnov na kreditni plasmani evidentirani na smetkite od vonbilansnata evidencija, [to prvenstveno vklu~uvaat garancii i akreditivi. Ovie finansiski obvrski se evidentiraat vo Bilansot na sostojba koga ]e mo`at da se povratat. Rezervirawe poradi o[tetuvawe povrzano so vonbilansnite potencijalni i prezemeni obvrski e vklu~eno vo bilansot na sostojba kako obvrska Posledovatelni nastani Onie posledovatelni nastani koi davaat dopolnitelni informacii za finansiskata sostojba na Bankata na datumot na bilansiraweto (korektivni nastani) se reflektirani vo finansiskite izve[tai. Onie posledovatelni nastani koi nemaat karakter na korektivni nastani se objavuvaat vo soodvetna bele[ka dokolku istite se materijalno zna~ajni.

21 Upotreba na ocenki i procenki Bankata vr[i procenki i pretpostavki koi vlijaat vrz objavenite iznosi na sredstva i obvrski vo ramkite na slednata finansiska godina. Procenkite postojano se predmet na proverka i se baziraat na minati iskustva i drugi faktori, vklu~uvaj]i o~ekuvawa od idni nastani za koi se veruva deka se razumni vo odnos na okolnostite vo koi se javuvaat. O[tetuvawe na krediti odobreni na komitenti Bankata mese~no go proveruva svoeto kreditno portfolio so cel procenka na negovata o[tetenost. Pri odreduvaweto na potrebata za priznavawe na zaguba od o[tetuvawe vo Bilansot na uspeh, Bankata procenuva dali postojat evidentni dokazi koi uka`uvaat na merlivo namaluvawe vo procenetite pari~ni tekovi od kreditnoto portfolio pred identifikuvawe na namaluvaweto na nivo na poedine~en kredit vo ramkite na portfolioto na krediti i pobaruvawa. Rakovodstvoto upotrebuva procenki bazirani na minati iskustva povrzani so o[tetuvaweto na sredstvata so karekteristiki na krediten rizik kako i objektivni dokazi na o[tetuvawe sli~ni na onie vo portfolioto pri rasporeduvaweto na idnite pari~ni tekovi. Metodologijata i pretpostavkite koi se koristat za procenka na iznosot i periodot na idnite pari~ni tekovi se proveruvaat redovno, so cel namaluvawe na kakvi bilo razliki pome\u procenetite i fakti~kite zagubi. O[tetuvawe na vlo`uvawa vo hartii od vrednost raspolo`ivi za proda`ba Bankata utvrduva deka postoi o[tetuvawe kaj vlo`uvawa vo hartii od vrednost raspolo`ivi za proda`ba toga[ koga postoi zna~itelen pad na objektivnata vrednost pod nivoto na nivnata nabavnata vrednost. Odreduvaweto na toa [to e zna~ajno ili prolongirano bara soodvetna procenka. Vo formiraweto na ovaa proceka, pome\u ostanatite faktori, Bankata ja ocenuva normalnata nepostojanost kaj cenite na akciite. Ponatamu, o[tetuvaweto mo`e da bide soodvetno koga postoi dokaz za vlo[uvawe na finansiskata sostojba na investitorot, uspe[nosta na industriskiot sektor, promeni vo tehnologijata, kako i operativnite i finansiski pari~ni tekovi. 1.3 Usoglasenost so zakonskata regulativa Izjava za usoglasenost so regulativa Na prese~niot datum 31 dekemvri 2009 godina, Bankata e vo celost usoglasena so zakonskata i podzakonskata regulativa vo pogled na site limiti za izlo`enost na Bankata koi [to proizleguvaat od Zakonot za Bankite i podzakonskite akti usvoeni od Sovetot na NBRM Usoglasenost so odredbite od dogovorite za dolgoro~ni krediti So sostojba na 31 dekemvri 2009 godina, Bankata ne e vo soglasnost so odredeni odredbi od dogovorite za dolgoro~en kredit sklu~eni so Evropskata Banka za Obnova i Razvoj (EBOR) i so Evropski Fond za Jugoisto~na Evropa (EFSE).

22 Obelodenuvawa za upravuvawe so rizicite Bankata vospostavuva integriran sistem za upravuvawe so site materijalni i nematerijalni rizici na koi e izlo`ena i koj e soodveten na prirodata, goleminata i slo`enosta na finansiskite aktivnosti koi[to gi vr[i. Bankata vo svoeto rabotewe e izlo`ena na slednite vidovi rizici: Krediten rizik, vklu~uvaj]i go i rizikot na zemjata. Likvidnosen rizik. Valuten rizik. Rizik od promena na kamatnite stapki vo portfolioto na bankarskite aktivnosti. Rizik od koncentracija na izlo`enosta na bankata. Operativen rizik. Strategiski rizik. Praven rizik. Reputaciski rizik. Vrz osnova na Strategijata za prezemawe i upravuvawe so rizici, Bankata vospostavuva posebni politiki i proceduri za prezemawe i upravuvawe so site rizici na koi e izlo`ena vo svoeto rabotewe. Politikite za prezemawe i upravuvawe so rizicite sodr`at: Ocenka na kapacitetot na Bankata za prezemawe oddelni rizici, kako i za ocenka na nejziniot profil na rizi~nost. Organizaciska postavenost na funkcijata za upravuvawe so rizicite. Osnovni elementi na upravuvaweto so rizicite. Prifatlivi instrumenti za za[tita od ili namaluvawe na rizicite. Vnatre[nata kontrola i osnovni elementi na procesot na interno utvrduvawe i ocenka na potrebnata adekvatnost na kapitalot na bankata. Isto taka, Bankata soglasno politikite za prezemawe i upravuvawe so rizicite vospostavuva proceduri za prezemawe, merewe ili ocenka, sledewe, kontrola ili namaluvawe na rizicite koi treba: Da ovozmo`at navremeno i seopfatno identifikuvawe na rizicite (mapirawe na rizicite) so koi se soo~uva Bankata. Da se zasnovaat vrz kvantitativni i/ili kvalitativni ocenki za merlivite i nemerlivite rizici. Da vklu~uvaat pravila, na~ini i postapki za namaluvawe, diverzifikacija, transfer i izbegnuvawe na rizicite, koi se identifikuvani, mereni i oceneti od strana na bankata. Da se definiraat frekvencijata i metodite za sledewe na rizicite. Bankata vospostavuva organizaciona struktura, so jasno definirani nadle`nosti i odgovornosti pri prezemaweto i upravuvaweto so rizicite, koja odgovara na goleminata, vidot i slo`enosta na Bankata i na finansiskite aktivnosti koi gi vr[i.

23 21 Obelodenuvawa za upravuvawe so rizicite (prodol`uva) Organizacijata na sistemot za upravuvawe so rizicite se vospostavuva na slednite hierarhiski nivoa: Strate[ko nivo - funkcijata na upravuvawe so rizicite se ostvaruva od strana na ~lenovite na Nadzorniot odbor i Upravniot odbor. Makronivo - funkcijata na upravuvawe so rizicite na nivo na delovna edinica ili delovna linija i se izvr[uva od strana na drugite lica so posebni prava i odgovornosti koi izvr[uvaat rakovodna funkcija i/ili od posebniot organizaciski del nadle`en za sledewe na upravuvaweto so site ili so oddelni rizici i se odviva na nivo na Direkcija za upravuvawe so rizici. Mikronivo - aktivnostite povrzani so upravuvaweto so rizicite se izvr[uvaat od strana na licata koi vo sekojdnevnoto rabotewe prezemaat rizici, soglasno so procedurite za rabota i sistemite za vnatre[na kontrola, i se odviva na nivo na Direkcijata za upravuvawe so rizici i na nivo na delovni edinici - sektori. Krediten rizik Kreditniot rizik e rizik od finansiska zaguba na Bankata dokolku klientot ili dogovornata stranka od finansiski instrument ne uspee da gi ispolni svoite dogovorni obvrski i glavno proizleguva od dadenite krediti i avansi na klienti i drugi banki, izdadeni garancii i akreditivi i vlo`uvawa vo hartii od vrednost. So cel upravuvawe so rizik, Bankata gi zema predvid i gi razgleduva zbirno site elementi od izlo`enosta na krediten rizik (kako individualen rizik na neispolnuvawe na obvrskite na dol`nikot, rizik na zemja i rizik na oddelen sektor). Bankata definira prifatlivi kreditni izlo`enosti so [to se o~ekuva: Disperzija na kreditniot rizik. Zgolemuvawe na obemot na kreditnoto portfolio. Podobruvawe na kvalitetot na portfolioto. Zgolemuvawe na profitabilnosta na bankata. Upravuvaweto i kontrolata so kreditniot rizik se centralizirani vo Direkcijata za upravuvawe so rizici, koj [to pak redovno go izvestuva Odborot za upravuvawe so rizici i Upravniot Odbor, a preku niv Nadzorniot Odbor i Odborot za revizija. Bankata gi upravuva, ograni~uva i kontrolira koncentraciite na kreditniot rizik vo momentot na nivno identifikuvawe - osobeno vo odnos na poedine~ni dogovorni strani ili grupi, kako i vo odnos na industriski sektori i zemji. Bankata gi strukturira nivoata na prezemeniot krediten rizik po pat na odreduvawe limiti na prifatliv rizik vo vrska so eden pozajmuva~, ili grupa pozajmuva~i, i na geografski i industriski segmenti. Izlo`enosta na krediten rizik isto taka se upravuva preku redovna analiza na sposobnosta na pozajmuva~ite da gi ispolnat svoite obvrski po osnov na kamatata i glavninata, kako i preku izmena na ovie kreditni limiti dokolku e toa vozmo`no.

24 22 Obelodenuvawa za upravuvawe so rizicite (prodol`uva) Krediten rizik (prodol`uva) Obezbeduvaweto pretstavuva eden od najtradicionalnite i naj~esti na~ini za namaluvawe na kreditniot rizik. Bankata primenuva upatstva vo vrska so prifatlivosta na odredeni klasi na obezbeduvawe. Osnovnite vidovi obezbeduvawe za kreditite i pobaruvawata se slednite: Hipoteki nad stanben imot i deloven prostor. Zalog vrz delovni sredstva kako [to se, oprema, zalihi i pobaruvawa. Zalog vrz finansiski instrumenti kako [to se akcii. Pari~en depozit. Menica. Bankata dokolku oceni, a so cel namaluvawe na kreditniot rizik, mo`e da pobara dopolnitelno obezbeduvawe od svoite komitenti Politiki i proceduri Po izvr[enata klasifikacija na izlo`enosta na krediten rizik na poedine~na osnova, Bankata vr[i ispravka na vrednosta na aktivnite bilansni i vonbilasni pobaruvawa preku utvrduvawe na sega[na vrednost na idnite pari~ni tekovi koi ]e nastanat vrz osnova na tie pobaruvawa. Iznosot na ispravkata na vrednost za aktivnite bilansni pobaruvawa na poedine~na osnova se utvrduva kako razlika pome\u smetkovodstvenata vrednost na bilansite pobaruvawa i sega[nata vrednost na procenetite nadomestlivi iznosi (isklu~uvaj]i gi idnite zagubi po osnov na kreditot). Sega[nata vrednost na aktivnite bilansni pobaruvawa se dobiva so diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi po tie pobaruvawa so upotreba na efektivna kamatna stapka utvrdena vrz osnova na dogovorot. Efektivnata kamatna stapka e kamatna stapka so ~ija primena sega[nata vrednost na site idni pari~ni prilivi se izedna~uva so sega[nata vrednost na site idni pari~ni odlivi. Pri presmetka na efektivnata kamatna stapka Bankata: Gi zema predvid site idni pari~ni tekovi (prilivi i odlivi) koi se o~ekuva deka ]e nastanat soglasno dogovorenite uslovi. Gi zema predvid i site plateni i/ ili naplateni provizii i nadomesti koi pretstavuvaat sostaven del od efektivnata kamatna stapka na pobaruvaweto. Ne gi zema predvid proviziite i nadomestite za vlo`uvawe na depozit kako obezbeduvawe za pobaruvaweto. Ne gi zema predvid idnite zagubi poradi krediten rizik od pobaruvaweto. Za potrebite za diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi se upotrebuva efektivna kamatna stapka na godi[na osnova. Dokolku poradi finansiski pote[kotii na klientot, Bankata odobri izmena na uslovite na kreditirawe, vo pogled na visinata na kamatata i periodite na otplata na obvrskite na klienti, za diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi se upotrebuva efektivnata kamatna stapka, va`e~ka pred izmenite na uslovite na kreditirawe. Za diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi od pobaruvawa so promenliva kamatna stapka, Bankata ja primenuva efektivnata kamatna stapka, soglasno dogovorot, va`e~ka na denot na utvrduvawe na sega[nata vrednost na o~ekuvanite pari~ni tekovi.