ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI VO ARHIV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - ODDELENIE STRUMICA

Препис

1 Arhivski fondovi i zbirki ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI VO DR@AVNIOT ARHIV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - ODDELENIE STRUMICA Vo Dràvniot arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica od osnovaweto vo 1956 godina zaklu~no so 2005 godina zgrièni se 463 arhivski fondovi i zbirki. Najstarite so~uvani dokumenti datiraat od 1882 godina - vo poodelni fondovi i zbirki, a najnovite dokumenti datiraat od 2004 godina. Bogatstvoto na fondovi so koi raspolaga Oddelenieto davaat kontinurani podatoci za organizacijata na vlasta, upravata i javnite slu`bi za periodot godina. So~uvani se arhivski fondovi i dokumenti za srpskata uprava vo Makedonija, kako i fondovi od periodot na NRM, SRM i Republika Makedonija. Od oblasta na pravosudstvoto, sudskite fondovi nudat podatoci za periodot godina. Za voenite edinici i organizacii iako vo mal obem, so~uvana e arhivska gra a od krajot na Narodno osloboditelnata borba za voenoto podra~je, komanda i otsek Strumica. So~uvanite fondovi od oblasta na prosvetata, kulturata i naukata pruàat kontinuirani podatoci za periodot od 1929 do 1992 godina, pri {to najgolemiot broj fondovi se od domenot na prosvetata. Za stopanskiot ìvot na Strumi~kiot region so~uvani se najgolem broj fondovi koi pruàat podatoci za periodot 1926 do 2002 godina. So~uvanite fondovi od sferata na op{testveno-politi~koto ìveewe, politi~kite organizacii, dru{tva i zdruènija pruàat podatoci za periodot od 1921 do 1992 godina. So~uvani se tri fonda za verskite organizacii i verskite aspekti na ìveewe za hristijanskoto i muslimanskoto naselenie koi pruàat podatoci za periodot od 1882 do 1946 godina. So~uvani se mal broj semejni i li~ni fondovi koi pruàat podatoci za periodot od 1815 do 1956 godina. Za razni aspekti od ìvotot vo Strumi~kiot region formirani se zbirki koi pruàat podatoci za periodot godina Vo dopolnuvaweto na Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki godina vo Oddelenieto Strumica prezentirani se podatoci za 110 novoprezemeni arhivski fondovi. Od sferata na upravata i javnite slu`bi prezentirani se podatoci za 47 novoprezemeni - arhivski fondovi. Od oblasta na pravosudstvoto prezemeni se 2 novi fonda. Za prosvetnite, kulturnite i nau~nite ustanovi i organizacii prezentirani se podatoci za 15 novi fondovi. Od domenot na stopanstvoto prezemeni se 28 arhivski fondovi. 5

2 Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica Op{testveno-politi~kite partii, dru{tva i zdru`enija se zastapeni so 10 arhivski fondovi. Verski organizacii, prezemeni se i prezentirani se podatoci za tri fondovi, kako i podatoci za 5 novi zbirki. 6

3 Arhivski fondovi i zbirki OBJASNUVAWE I TOLKUVAWE NA ZNACITE I KRATENKITE Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki dava osnovni podatoci za arhivite i za arhivskite fondovi {to se ~uvaat vo niv. Podatocite za arhivskite fondovi i zbirki, dadeni se za sekoj arhiv posebno. Pred naveduvaweto podatoci za arhivskite fondovi i zbirki na eden arhiv, dadena e kratka bele{ka, koja po pravilo sodrì osnovni podatoci za Arhivot (naziv i adresa, vreme na osnovaweto, razvitok, organizaciska struktura, teritorijalna i stvarna nadle`nost, mo`nost za davawe tehni~ki uslugi, uslugi vo ~italnata, rabotno vreme i sl.), potoa za brojot na arhivskite fondovi i zbirki i za op{tata karakteristika na arhivskata gra a, za informativnite sredstva, katalozite i sl. Podatocite {to se davaat za sekoj arhivski fond se sostojat od sedum elementi: 1. Reden broj na arhivskiot fond ili zbirka; 2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka; 3. Mesto (sedi{te) na fondoobrazovatelot (imatel na fondot); 4. Raspon na godinite na postoeweto na fondoobrazovatelot; 5. Raspon na godinite na arhivskata gra a od fondot ili zbirkata; 6. Koli~estvoto arhivska gra a i 7. Sredenost na arhivskiot fond ili zbirka (informativni sredstva). Kaj semejnite i li~nite fondovi i zbirki, nekoi od ovie elementi ne se zastapeni (pod br. 3 i 4). Podatocite za site arhivski fondovi i zbirki, sodrìnski i grafi~ki se oformeni spored edinstveni pravila, spored koi e podgotvena publikacijata. 1. Reden broj na arhivskiot fond ili zbirka Site arhivski fondovi i zbirki vo ramkite na eden arhiv se numerirani so neprekinata niza arapski broevi, po~nuvaj}i od broj 1. Zaedno so arapskiot broj, koj go ozna~uva Dràvniot arhiv na Republika Makedonija - Oddelenieto (brojki od 1 do 10), i redniot broj na arhivskiot fond ili zbirka e upotreben vo indeksite kako signatura za pronao awe na baraniot arhivski fond ili zbirka vo vodi~ot. Na primer: = (2. Istoriski arhiv Bitola, arhivski fond pod br. 135) ili (2. Arhiv na Makedonija - Podra~no oddelenie - Bitola, arhivski fond pod broj 616) itn. 2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka Za naziv na arhivskiot fond e zemen posledniot naziv na fondoobrazovatelot (imatelot). Vo slu~aj koga arhivskiot fond e poznat po nekoj porane{en naziv, daden e i toj naziv. 7

4 Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica Nazivite na arhivskite fondovi, nezvisno od toa dali originalniot naziv bil na nekoj drug jazik, se dadeni na makedonski jazik so golemi bukvi: OP[TINSKA UPRAVA - RADOVI[ Za skratuvawe na tekstot pri naveduvawe istorodni fondovi, tie se naveduvaat pod zaedni~ki naziv (SELSKI RABOTNI ZADRUGI). Pod zaedni~kiot naziv e naveden samo delot od nazivot na arhivskiot fond {to ne e opfaten so zaedni~kiot naziv kako i mestoto/sedi{teto na fondoobrazovatelot. Sekoj fond se naveduva vo nov red: SELSKI RABOTNI ZADRUGI STOJAN MINÊV - ALINCI LAZAR KOLI[EVSKI - BELÊ \OR\I SUGAREV - VA[AREJCA Mesto-sedi{te na fondoobrazovatelot Mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot, nezavisno od porane{nite nazivi, se naveduva so sega{niot naziv, na makedonski jazik. Nazivot na mestoto e napi{an so golemi bukvi, a od nazivot na arhivskiot fond e odvoen so crti~ka: OP[TINSKI NARODEN ODBOR - VINICA 4. Raspon na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot Rasponot na godinite na fondoobrazovatelot e naveden vo zagrada, po nazivot i mestoto/sedi{teto na fondoobrazovatelot: 8 NARODEN ODBOR NA OP[TINA BUKOVO ( ) Ako fondoobrazovatelot seu{te postoi i dejstvuva, zavr{nata godina na negovoto postoewe ne se prikaùva: STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA - SKOPJE (1962- ) Vo slu~aj koga godinite na postoeweto ne se so sigurnost utvrdeni, namesto godina se stava pra{alnik (?-1957) ili (1947-?) Po rasponot na godinite na fondoobrazovatelot, se stava interpukciskiot znak to~ka i zapirka (;). 5. Raspon na godinite na arhivskata gra a na fondot ili zbirkata Podatokot za raspon na godinite na arhivskata gra a na fondot ili zbirka se naveduva po podatokot za raspon na godinite na fondoobrazovatelot:

5 Arhivski fondovi i zbirki NARODEN ODBOR NA BITOLSKA OKOLIJA - BITOLA ( ); 1944/1965: Necelosnata so~uvanost na gra a na fondot se izrazuva na slednite na~ini: - Koga nedostasuvaat po~etnata ili zavr{nata godini na gra ata od arhivskiot fond: FINANSISKA UPRAVA - PRILEP ( ); Koga nedostasuvaat oddelni godini vo ramkite na rasponot na godinite: SELSKA RABOTNA ZADRUGA - DIMONCE ( ); 1949, 1951/1953: - Koga arhivskata gra a na fondot ne e potpolno so~uvana: ISTRA@EN SUD - TETOVO ( ); 1942/1944: Za semejnite i li~nite arhivski fondovi se naveduva samo rasponot na godinite na gra ata. VLAHOV DIMITAR 1908/1950: Kaj arhivskite zbirki vo rasponot na godinite na gra ata se naveduva periodot koga gra ata nastanala na koj taa se odnesuva, a ne periodot koga e formirana zbirkata: ZBIRKA FERMANI: 1646/1859: Po podatokot za rasponot na grani~nite godini na arhivskat gra a na fondot ili zbirka, se stava interpukciskiot znak dve to~ki (:). 6. Koli~estvo na arhivskata gra a Podatocite za koli~estvoto arhivska gra a se naveduvaat po podatocite za rasponot na godinite na gra ata na fondot ili zbirka. Koli~estvoto se izrazuva vo broj na knigi, papki i paketi: kn. = kniga kut. = kutija Pome u podatokot za brojot na oddelnite tehni~ki za{titni edinici, se stava interpukciskiot znak zapirka (,), a na krajot to~ka i zapirka (;): OKOLISKA UPRAVA - GALI^NIK ( ); 1915/1918: kn. 3, kut. 6; 9

6 Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica Pod podatokot za brojot na tehni~kite za{titni edinici, se naveduva i podatokot za koli~estvoto gra a, izrazen vo dolìnski metri. Po ovoj podatok se stava interpukciskiot znak to~ka (.): OP[TINSKA UPRAVA - ORAH ( ); 1915/1918: kn. 3, kut. 1; 0,2. Podatocite za koli~estvoto gra a vo arhivskite zbirki se davaat vo takvi edinici merki, koi odgovaraat na specifi~nite vidovi na gra ata vo zbirkite: ZBIRKA GEOGRAFSKI KARTI, 1023 karti 7. Sredenost na arhivskiot fond ili zbirka (informativni sredstva) Vo slu~aj koga arhivskiot fond ili zbirka e vo nesredena sostojba i ne moè da se koristi za nau~ni i drugi potrebi, se naveduva konstatacijata nesreden odnosno nesredena : OP[TINSKA UPRAVA - SKOPJE ( ); 1869/1912; kn. 59, kut. 43; 6,1. Nesreden. Me utoa, dokolku gra ata na arhivskiot fond ili zbirka e do odredena mera sredena i moè da se koristi, se naveduvaat podatoci za sredenite delovi od fondovite/zbirkite. Za sredenite i obrabotenite arhivski fondovi i zbirki, za koi vo Dràvniot Arhiv na Republika Makedonija se izraboteni nau~noinformativni sredstva (i evidencii {to moàt da posluàt kako izvor na informacii na gra ata), se davaat podatoci za tie sredstva. Podatocite se sostojat od naziv na nau~no-informativnoto sredstvo. Naj~esto zastapenite evidentni i nau~no-informativni sredstva, namesto nivnite celosni nazivi, se prikaàni so slednite kratenki: SI - sumaren inventar AI - analiti~ki inventar OP - opis i popis a.e. - arhivski edinici NIS - nau~no-informativno sredstvo izrazeno vo broj na stranici napi{ani na ma{ina. Sodrìnskite informacii {to }e se prikaùvaat za fondovite, pokraj spomenatite kratenki, }e se odnesuvaat na istoriskite bele{ki, registrite, spisocite, informaciite, analizite, pregledite i sl, spored razni temi. Ako za eden arhivski fond se izraboteni pove}e vidovi informativni sredstva, pome u niv se stava interpukciski znak to~ka i zapirka ( ; ): 10

7 Arhivski fondovi i zbirki MINISTERSTVO ZA TRGOVIJA I SNABDUVAWE - SKOPJE - ( ); : kn.90, kut. 161; 17,9. SI; R. KOSTURSKI REVOLUCIONEREN REON - KOSTUR ( ); 1900/1903: kut.1; 0,1. AI. Podatocite za sredenosta na fondot i za nau~no-informativnite sredstva se priklu~uvaat po podatokot za koli~estvoto na arhivskata gra a. 8. Struktura na vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki na Dràvniot Arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Skopje ima tri dela: A. arhivski fondovi (osven semejnite i li~nite); B. semejni i li~ni fondovi i V. zbirki Arhivskite fondovi i zbirki se grupirani spored grankata na dejnosta, grupi/podgrupi i periodi, a vo soglasnost so klasifikaciskata {ema, koja sluì kako osnova za raspredeluvawe na arhivskite fondovi. Klasifikaciskata {ema e od strukturno-hierarhiski tip, so primena na decimalen sistem. Se sostoi od: a) naziv na dejnosta, grupata i podgrupata vo grankite i periodot i b) oznaki so bukvi i brojki (simboli), so koi nazivite se kontinuirano pretstaveni. Na korisnicite na publikacijata im se prepora~uva pred da pristapat kon barawe podatoci za arhivskite fondovi i zbirki, da ja prou~at klasifikaciskata {ema odnosno principite i kriteriumite vrz osnova koi e izvr{eno raspredeluvawe na arhivskite fondovi i zbirki i e vospostaven nivniot poredok vo vodi~ot. Vodi~ot na Arhivski fondovi i zbirki ja prikaùva sostojbata na fondovite i zbirkite zaklu~no so 2005 godina. 11

8 Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica KLASIFIKACISKA [EMA A. ARHIVSKI FONDOVI NA DR@AVNI ORGANI, USTANOVI, ZDRU@ENIJA, ORGANIZACII I DRUGI INSTITUCII 1. UPRAVA I JAVNI SLU@BI 1.2. Arhivski fondovi do Arhivski fondovi Arhivski fondovi Narodnoosloboditelni organi Okupatorski i kvislin{ki organi 1.5. Arhivski fondovi po Lokalna samouprava Vnatre vo periodite, fondovite se naveduvaat po redosled na nivnite teritorijalni i vistinski nadle`nosti (od povisoki kon poniski). Arhivskite fondovi od ist rang se naveduvaat po azbu~en redosled na mestotosedi{teto na fondoobrazuva~ot Period do 1944 g. i 2.2. Period po 1944 g. 2. PRAVOSUDSTVO Vnatre vo ovie periodi, nivniot redosled e odreden po rang, a vo ramkite na ednakov rang - po azbu~en redosled na nazivite na mesto-sedi{teto na fondoobrazuva~ot VOENI EDINICI, USTANOVI I ORGANIZACII 3.1. Period do Period po Narodnoosloboditelni edinici, ustanovi i organizacii Okupatorski edinici, ustanovi i organizacii. Vnatre vo periodite (i podgrupite) redosledot e odreden po rang, odnosno spored organizaciskata struktura na vojskata. 4. PROSVETNI, KULTURNI I NAU^NI USTANOVI I ORGANIZACII 4.1. Prosvetni ustanovi i organizacii

9 Arhivski fondovi i zbirki Kulturni ustanovi i organizacii 4.3. Nau~ni ustanovi i organizacii Vnatre vo podgrupite, redosledot na arhivskite fondovi e odreden spored vidovite na ustanovite i rangot, a vo ramkite na rangot - po azbu~en redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na fondoobrazuva~ite Socijalni ustanovi 5.2. Zdravstveni ustanovi 5. SOCIJALNI I ZDRAVSTVENI USTANOVI Vnatre vo podgrupite redosledot i arhivskite fondovi e odreden spored vidovite na ustanovite i rangot, a vo ramkite na ednakov rang - po azbu~en redosled na nazivite na mestoto-sedi{teto na fondoobrazuva~ite Period do 1944 g. 6. STOPANSTVO I BANKARSTVO Banki i pari~ni zavodi Stopanski zdru`enija Stopanski pretprijatija Industrija i rudarstvo Zemjodelie i {umarstvo Trgovija, ugostitelstvo i turizam Soobra}aj Ostanati Zanaet~istvo Zadrugi Ostanato 6.2. Period po Banki i pari~ni zavodi Stopanski zdru`enija Stopanski pretprijatija Industrija i rudarstvo Zemjodelie i {umarstvo Trgovija, ugostitelstvo i turizam Soobra}aj Ostanati Zanaet~istvo Zadrugi Ostanato 13

10 Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica Vnatre vo grupite i vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odreden po azbu~en redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na fondoobrazuva~ite. 7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII POLITI^KI PARTIII, DRU[TVA I ZDRU@ENIJA 7.1. Politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii Napredni politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii Gra anski i drugi 7.2. Stale{ki korporacii 7.3. Humanitarni dru{tva 7.4. Kulturno-prosvetni dru{tva 7.5. Umetni~ki dru{tva i zdruènija 7.6. Sportski dru{tva i zdruènija 7.7. Ostanato 7.8. Nevladini organizacii Redosledot na arhivskite fondovi vnatre vo podgrupite e odreden po vidovi i rang, a potoa po azbu~en redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na fondoobrazuva~ite Isto~na pravoslavna crkva 8. VERSKI ORGANIZACII Gr~ka crkva vo Makedonija Bugarska egzarhija vo Makedonija Srpska pravoslavna crkva vo Makedonija Makedonska pravoslavna crkva 8.2. Islamska verska zaednica vo Makedonija 8.3. Evangelisti~ko-metodisti~ka crkva. Vo ramkite na podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odreden spored rangot, a vo ramkite na istiot rang - po azbu~en redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na fondoobrazuva~ite. 1. Semejni fondovi 2. Li~ni fondovi OSTANATO B. SEMEJNI I LI^NI FONDOVI Arhivskite fondovi se navedeni po azbu~en redosled na prezimiwata na fondoobrazuva~ite na semejnite i li~ni fondovi. V. ZBIRKI

11 Arhivski fondovi i zbirki ISTORIJAT NA DR@AVNIOT ARHIV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - ODDELENIE STRUMICA Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica, ul. 27 Mart br. 2, p. fah 85, 2400 Strumica, tel./faks 034/ , rabotno vreme od 08:00 do 16:00 ~asot. Oddelenieto raspolaga so ~italna, so rabotno vreme od 10:00 do 15:00 ~. Istraùva~ite moàt da koristat uslugi za kserokskopirawe na arhivska gra a. Za po~etni aktivnosti na planot za sobirawe na arhivski materijal pred formiraweto na Arhivot nema podatoci. No od Letopisnata kniga na Gradski istoriski arhiv se doznava deka na seminarot koj go odrùva Dràvnata arhiva na NRM - Skopje od godina do godina od strana na Gradskiot naroden odbor Strumica e ispratena Mitrova Dragica koja go zavr{uva kursot i vo Gradskiot naroden odbor Strumica gi prenesuva mo`nostite za oformuvawe na edna nau~no-istraùva~ka ustanova koja }e ima za cel sobirawe, sreduvawe i publikuvawe na arhivska gra a. Istoriskiot arhiv - Strumica e osnovan od Narodniot odbor na Op{tina Strumica so re{enie br od god. so naziv Gradski istoriski arhiv vo grad Strumica. Arhivot zapo~nal so rabota na godina. Pod imeto Gradski istoriski arhiv - Strumica deluva do 1962 godina koga so re{enie na Gradski naroden odbor Strumica broj /1 od god. gomenuva nazivot vo Istoriski arhiv - Strumica. So Zakonot za arhivska gra a ( Sl. vesnik na SRM br. 36/90) Istoriski arhiv Strumica se transformira vo Podra~no oddelenie, kako organizaciona edinica na edinstvenata upravna organizacija Arhiv na Makedonija - Skopje. So Zakonot za arhivska gra a od 1999 godina, Istoriskiot arhiv Strumica se transformira vo Podra~no oddelenie, kako organizaciona edinica na edinstvenata organizacija Arhiv na Makedonija, bez promeni vo teritorijalna nadle`nost se do 2001 godina, a od 2001 godina kako Oddelenie na Dràvniot arhiv na Republika Makedonija. Posledna promena vo teritorijalnata nadle`nost na Oddelenieto Strumica nastanuva vo 2001 godina, koga so Odluka na Arhivot na Republika Makedonija, sobranijata na op{tina Berovo i Peh~evo se pod nadle`nost na Oddelenieto Strumica. Po formirawe na Arhivot nemal sopstveni prostorii. Slu`benicite bile smesteni vo kancelarijata na Sovetot za prosveta vo zgradata na Narodniot odbor na op{tina Strumica na ul. Mar{al Tito kade se nao a do godina. Vo 1957 godina Arhivot se vseli vo zgrada na ul. Josif Josifovski - Sve{tarot bb vo koja se nao a{e i bibliotekata. Zgradata voop{to ne odgovara{e na namenata i so toa be{e re{en samo problemot za 15

12 Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica poseben prostor. Raspolaga{e so edno depo, edna rabotna prostorija i hodnik koj po potreba go koriste{e kako prifatno depo. Arhivot raspolaga{e so 57 m 2 korisna povr{ina. Vo ovaa zgrada Arhivot ostana do 1963 godina. Vo oktomvri 1963 godina Arhivot e premesten na ul. Solunska br. 2. Vkupnata povr{ina na zgradata iznesuva 130,75 m 2 od koi tri rabotni prostorii so povr{ina od 45,80 m 2 i dve depoa so povr{ina od 47,25 m 2. Vo nego Arhivot e smesten do krajot na 1981 godina. So Odluka br /1 od god. na SIZ za kultura - Strumica Arhivot e smesten vo zgradata na ul. 27 Mart br. 2 zaedno so Zavod muzej Strumica kade i denes se nao a. Zgradata e od cvrst materijal i gradena 1934 godina so vkupna povr{ina od 533 m 2. Podra~noto oddelenie Strumica raspolaga so vkupno 328 m 2 korisna povr{ina od koi 184 m 2 e smestuva~ki prostor - dve depoa. Opremeni se so polici vo dolìna od 850 m. Za za{tita na arhivskata gra a se obezbedeni metalni sandaci (50) i arhivski kutii. Teritorijalnata nadle`nost na Arhivot bila definirana so osnova~kite akti. Imeno so re{enieto za formirawe na Gradskiot istoriski arhiv - Strumica od strana na Narodniot odbor na Op{tina Strumica br od god. se konstatira deka Arhivot ima nadle`nost na podra~jeto na gradot Strumica. So re{enieto br /1 od god. za promena na imeto na arhivot vo Istorski arhiv Strumica se menuva i negovata teritorijalna nadle`nost - so {to arhivot deluva na podra~jeto na nekoga{na Strumi~ka okolija t.s. na op{tinite Strumica, Radovi{, Novo Selo i Bosilovo. So odluka na Sobranieto na Radovi{ vo 1967 godina prestanuva nadle`nosta na Istoriskiot arhiv Strumica nad podra~jeto na Radovi{ koja ottoga{ e pod nadle`nost na Istoriskiot arhiv [tip, taka {to sega Arhivot deluva samo na teritorijata na strumi~ka op{tina. Od 1991 godina Oddelenieto [tip organizaciono e postaveno vo sostav na Dràvniot arhiv na Republika Makedonija i se sostoi od: - rakovoditel na Oddelenieto; - Oddelenie za inspekciski nadzor; - Oddelenie za za{tita na arhivska gra a kaj imatelite i sreduvawe i obrabotka na arhivska gra a; - Oddelenie za za{tita na arhivskata gra a - depo so informativna slu`ba; - Oddelenie za op{ti raboti. 16

13 Arhivski fondovi i zbirki SREDENI I OBRABOTENI ARHIVSKI FONDOVI - ZBIRKI OBJAVENI VO VODIÎTE OD 1982 I 1994 GODINA 1. UPRAVA I JAVNI SLU@BI 1.4 ARHIVSKI FONDOVI Okupatorski i kvislin{ki organi 3. STRUMI^KO ADMINISTRATIVNO [UMARSTVO - STRUMICA ( ); : kut. 1; 0,1. AI a.e. 20, listovi 274, NIS 8 str. Istorijat na fondoobrazovatelot: Okoliskoto {umarstvo e osnovano 1941 godina od bugarskata okupatorska vlast i bilo pod Strumi~kata okoliska uprava na ~elo so okoliski agronom. Zada~a na {umarstvoto bila da se sledi razvojot na {umskite nasadi, grià za planska se~a na {umite, po{umuvawe i sl. Teritorijalnata nadle`nost na Strumi~koto administrativno {umarstvo se protega na op{tinite Pop~evo, Bosilovo, Murtino, Vasilevo, Novo Selo, Valandovo i Dojran. Prestanalo da raboti vo 1944 godina so kapitulacijata na Bugarija. Sodrìnski podatoci za arhivskata gra a: Zapisnici od Komisija za nazna~uvawe od Ministerstvoto za zemjodelie i dràvni imoti - Sofija, razni pregledi i spisoci na selski i dràvni {umi, cenovnici na {umski proizvodi i dr. Arhivskata gra a e na bugarski jazik. 1.5 ARHIVSKI FONDOVI OD 1944 NARODNOOSLOBODITELNI ODBORI 212. (269) OKRU@EN NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR - STRUMICA (1945); 1945: kn. 1, kut. 1; 0,1. AI a.e. 82, listovi 155, NIS 15 str. Istorijat na fondoobrazovatelot: Okru`nite narodnoosloboditelni odbori se osnovaat so Re{enieto na Prezidiumot na ASNOM od godina za podelba na Makedonija na oblasti, okolii i op{tini na teritorijata na Makedonija. Pokraj oblasnite 17

14 Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica narodnoosloboditelni odbori (4 odbori), se formiraat i okoliski narodnoosloboditelni odbori. Na godina Prezidiumot na ASNOM nosi Povelba za Prvata administrativno-teritorijalna podelba na Makedonija na okruzi, me u koi e i Strumi~kiot okrug koj gi opfa}a Strumica, Berovo i Valandovo (arhivskata gra a na Okru`niot narodnoosloboditelen odbor Strumica e izdvoena kako posebna celina). Okru`nite narodnoosloboditelni odbori egzistiraat do 21 noemvri 1945 godina, do donesuvawe na Uredbata za opredeluvawe na brojot i teritorijalnite podra~ja na okruzite i okoliite. Za~etocite za osnovawe na narodnata vlast odat naporedno so razvojot na oruènata borba. Nivnite po~etoci datiraat od 1942 godina so sozdavaweto na prvite slobodni teritorii vo Makedonija, a pointenzivno se osnovaat od po~etokot na 1944 godina. Sodrìnski podatoci za arhivskata gra a: Sedni~na arhivska gra a, zapisnici od odràni sednici na Okru`niot narodnoosloboditelen odbor; izve{taj za sostojbata na vlasta vo okrugot, naredbi, informacii, izvestuvawa, bilteni, pregledi, spisoci i sl. So~uvani se zapisnici i izve{tai od Upravata za narodni imoti. Arhivskata gra a e na makedonski jazik. 7. OKOLISKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR - STRUMICA ( ); : kut. 2; 0,2. AI a.e. 318, listovi 719, NIS 41 str. Istorijat na fondoobrazovatelot: Okoliskite narodnoosloboditelni odbori se osnovaat so Re{enieto na Prezidiumot na ASNOM od godina za podelba na Makedonija na oblasti, okolii i op{tini na teritorijata na Makedonija. Pokraj oblasnite narodnoosloboditelni odbori (4 odbori), se formiraat i okoliski narodnoosloboditelni odbori. Na teritorijata {to e pod nadle`nost na Oddelenieto Strumica dejstvuvaat okoliskite narodnoosloboditelni odbori Strumica, Radovi{ i Berovo. So Re{enieto na Prezidiumot na ASNOM od 21 oktomvri 1944 godina (selo Gorno Vranovci-Vele{ko) za podelba na Makedonija na oblasti i odreduvawe na rangot na oddelni gradovi, Makedonija e podelena na tri oblasti: Skopska, Bitolska i [tipska, so istoto re{enie se ukinuva Ki~evsko-debarskata oblast. Na godina Prezidiumot na ASNOM donese odluka za raspi{uvawe izbori za selski (gradski i reonski) i okoliski NOO vo Federalna Makedonija 1. Na godina Prezidiumot na ASNOM donese pravilnici za ustrojstvoto na narodnoosloboditelnite odbori 2 : - Pravilnik za ustrojstvoto na okoliskite NOO; - Pravilnik za ustrojstvoto na Skopskiot gradski NOO i - Pravilnik za ustrojstvoto na op{tinskite NOO. 1 "Sl. vesnik na Federalna Makedonija" br. 2 od 23 fevruari 1945 god. 2 "Sl. vesnik na Federalna Makedonija" br. 4 od 9 april 1945 god. 18

15 Arhivski fondovi i zbirki Organizaciskata postavenost na okoliskite NOO opfa}a: - Plenum; - Izvr{en odbor, koj go so~inuvaat Pretsedatelstvoto i na~alnicite na oddelite; Pretsedatelstvoto go so~inuvaat pretsedatelot, potpretsedatelot i sekretarot; vo Izvr{niot odbor se formiraat Sekretarijat i oddeli: upraven, sudski, stopanski, tehni~ki, soop{titelen-soobra}aen, prosveten, propaganden, zdravstven, socijalen i administrativen. Po preimenuvaweto na Prezidiumot na ASNOM vo Prezidium na Narodnoto sobranie na ASNOM vo Narodno sobranie (16 april 1945) narodnoosloboditelnite odbori go menuvaat svojot naziv vo narodni odbori. (Istorijatot se odnesuva za site okoliski narodnoosloboditelni odbori). Arhivskata gra a e na makedonski jazik. 9. NARODEN ODBOR NA OP[TINA - BOSILOVO ( ); : kn. 60, kut. 26; 3,8. AI i SI a.e. 3212, listovi 11408, NIS 120 str. - OP[TINSKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR - BOSILOVO ( ); : kut. 1; 0,1. AI a.e. 61, listovi 124, NIS 11 str. - NARODEN ODBOR NA OP[TINA - BOSILOVO ( ); : kn. 60, kut. 27; 3,9. AI i SI a.e. 3273, listovi 11532, NIS 131 str. Istorijat na fondoobrazovatelite: Gradskite (op{tinski narodnoosloboditelni odbori) dejstvuvaat i rabotat vo soglasnost so zakonskite propisi za rabota na okoliskite narodnoosloboditelni odbori, pri {to nivnite nadle`nosti se protegaat na teritorijata na gradovite, odnosno op{tinite. Organizaciskata postavenost na gradskite (op{tinski) NOO e sledna: Plenum, Izvr{en odbor, koj go so~inuvaat Pretsedatelstvoto i na~alnicite na oddelite. Pretsedatelstvoto go so~inuvaat pretsedatelot, potpretsedatelot i sekretarot. Vo Izvr{niot odbor vleguvaat i rakovoditelite na oddelite: upraven, soop{titelen-soobra}aen, stopanski, propagandnoprosveten, socijalno-zdravstven, sudski i administrativen oddel. (Istorijatot se odnesuva za site op{tinski narodnoosloboditelni odbori) Sodrìnski podatoci za arhivskata gra a: Zapisnici od rabotata na NOO; spisoci na borci zaginati vo vojnata, na begalci naseleni vo op{tinite, na brojot na doma}instva i ìteli; spisoci na zanaet~ii i zemjodelci; spisoci na krupen i siten dobitok; izve{tai za industriski, zanaet~iski pretprijatija i kooperacii, za sobirawe danoci od alkoholni pijaloci i drugi proizvodi. Pregledi na zaginati borci, na politi~ki zatvorenici, na lica terorizirani od bugarskiot okupator, na opoàreni i izgoreni sela vo 19

16 Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica vojnata; pregledi na familii na padnati borci; na dvièn i nedvièn verski imot; na decata od u~ili{na vozrast vo vrska so po~nuvaweto na rabotata na u~ili{tata; na dano~ni obvrznici; pregledi na zaseani povr{ini so zemjodelski kulturi; za bolesti na zemjodelski kulturi; za lekuvawe voeni invalidi; pregledi na voeni bogata{i. Spisoci na lica vraboteni vo op{tinite; prepiska so povisokite i poniskite organi na vlasta; prepiska so Komisijata na voenoto podra~je Strumica i sl. (Sodrìnskite podatoci se odnesuvaat za site op{tinski narodnoosloboditelni odbori). Arhivskata gra a e na makedonski jazik. 12. OP[TINSKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR - MURTINO ( ); : kut. 1; 0,1. AI a.e. 32, listovi 135, NIS 6 str. 6. OKRU@EN NARODEN ODBOR - STRUMICA 1945; 1945: kn. 4, kut. 5; 0,58. AI a.e. 841, listovi 2083, NIS 92 str. Istorijat na fondoobrazovatelot: Na godina Prezidiumot na ASNOM nosi Povelba za privremena administrativna podelba na Federalnata edinica Makedonija, na okruzi. So ~len 1 od ovaa Povelba Federalnata edinica Makedonija, do definitivnata podelba, koja }e bide donesena so Zakon, se deli na 7 (sedum) okruzi so sedi{te vo: Skopje, Kumanovo, [tip, Strumica, Veles, Bitola i Ohrid. Na godina Prezidiumot na ASNOM donese Povelba za privremena podelba na Makedonija na 8 (osum) okruzi so sedi{te vo: Skopje, Kumanovo, [tip, Strumica, Veles, Prilep, Bitola i Ohrid. Pod nadle`nost na Okru`niot naroden odbor Strumica so ~esti teritorijalni izmeni deluvaat narodnite odbori na Strumica, Valandovo, Berovo, Peh~evo i Radovi{. Sodrìnski podatoci na arhivskata gra a: Zapisnici od odràni sednici na Okru`niot naroden odbor, izve{tai za rabotata na Okru`niot naroden odbor, planovi, pregledi, spisoci, odluki, naredbi, re{enija, buxeti; spisoci na u~enici {to u~ele gimnaizija vo Bugarija; Pravilnik i upatstvo za rabota na Odborot na upravata za narodni imoti. So~uvana e dokumentacija od Okru`nata voena komisija. Arhivskata gra a e na makedonski jazik. 20

17 Arhivski fondovi i zbirki MESNI NARODNI ODBORI ANGELCI ( ); : kn. 6, kut. 1; 0,22. SI a.e. 115, listovi 311, NIS 2 str. Istorijat na fondoobrazovatelot: Mesnite narodni odbori se formirani vo 1945 godina vrz osnova na Uredbata za opredeluvawe na brojot, teritorijalnite podra~ja i sedi{tata na okoliskite i mesnite narodni odbori, donesena od Ministerskiot sovet na Federalna Makedonija na 21 noemvri 1945 godina ( Slu`ben vesnik na FM br. 24/45 god.). So Uredbata se ukinati op{tinskite narodni odbori, a na nivnoto mesto i na mestoto na porane{nite NOO se formiraat mesni narodni odbori. Mesnite narodni odbori se reorganiziraat vo op{tinski narodni odbori vrz osnova na Zakonot za podelba na NRM na okolii, gradovi, gradski op{tini i op{tini, Zakonot za sproveduvawe na reorganizacijata na narodnite odbori i Zakonot za narodnite odbori na op{tinite 3. Vo 1945 godina na podra~jeto na Strumi~kata okolija egzistiraat 57 mesni narodni odbori, vo 1947 nivniot broj se sveduva na 99 i vo 1950 na 40. (Istorijatot se odnesuva za site mesni narodni odbori) Organizaciska struktura: Plenum na Mesniot naroden odbor i Izvr{en odbor sostaven od pretsedatel, sekretar i eden odbornik. Sodrìnski podatoci za arhivskata gra a: Arhivskata gra a sodrì podatoci za: pomagaweto na NO vojska so hrana i obleka, organiziraweto ishrana na naselenieto, voveduvaweto zadolìtelen otkup na site zemjodelski proizvodi; popravkata na pati{tata, mostovite i zgradite na semejstvata na padnatite borci, podatoci za brojot na krupen i siten dobitok i za povr{inite zaseani so zemjodelski proizvodi; planiraweto na proizvodstvoto so razni kulturi i normiraweto na cenite na zemjodelskite proizvodi; formiraweto i rabotata na agrarnite komisii i eksproprijacijata na imoti; otvoraweto analfabetski i op{toobrazovni kursevi; pomo{ta vo formiraweto na selskite rabotni zadrugi; otvoraweto ~itali{ta i biblioteki i zapisnici i sedni~ni materijali od odrànite sednici na plenumite i odborite, na izvr{nite odbori i na komisiite; na tie sednici najmnogu se tretirani pra{awata za formiraweto selski zemjodelski zadrugi, sproveduvaweto na esenskite seidbi, sobiraweto i smestuvaweto na dobito~nata hrana. (Sodrìnskite podatoci se odnesuvaat na site mesni narodni odbori) Arhivskata gra a e na makedonski jazik (od br. 15 do 74) BADILEN ( ); : kut. 1; 0,01. SI a.e. 73, listovi 75, NIS 1 str. 3 Slu`ben vesnik na NRM br. 13/52 21

18 Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica BAJKOVO ( ); : kn. 22, kut. 1; 0,54. SI a.e. 132, listovi 348, NIS 2 str BANICA ( ); : kn. 20, kut. 1; 0,5. SI a.e. 146, listovi 299, NIS 2 str BAWSKO ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 244, listovi 542, NIS 3 str BELOTINO ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 6, listovi 35, NIS 1 str BORIEVO ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 68, listovi 92, NIS 1 str BORISOVO 1946; 1946: kut. 1; 0,1. SI a.e. 2, listovi 15, NIS 1 str BOSILOVO ( ); : kn. 8, kut. 2; 0,36. SI a.e. 316, listovi 1033, NIS 2 str VASILEVO ( ); : kn. 12, kut. 1; 0,34. SI a.e. 104, listovi 555, NIS 3 str VEQUSA ( ); : kn. 12, kut. 1; 0,34. SI a.e. 244, listovi 542, NIS 3 str VISOKA MAALA ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 13, listovi 32, NIS 1 str VLADEVCI ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 12, listovi 53, NIS 1 str GABROVO ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 5, listovi 8, NIS 1 str. 22

19 Arhivski fondovi i zbirki GE^ERLI ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 17, listovi 22, NIS 1 str GRADSKO BALDOVCI ( ); : kn. 1, kut. 1; 0,12. SI a.e. 110, listovi 179, NIS 1 str GRADO[ORCI ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 47, listovi 50, NIS 1 str DABIQA ( ); : kn. 21, kut. 1; 0,52. SI a.e. 82, listovi 386, NIS 3 str DOBRA[INCI ( ); : kn. 16, kut. 1; 0,42. SI a.e. 106, listovi 356, NIS 4 str DOBREJCI ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 9, listovi 9, NIS 1 str DORLOMBOS ( ); 1946: kut. 1; 0,1. SI a.e. 37, listovi 68, NIS 1 str DRA@EVO ( ); : kut 1; 0,1. SI a.e. 6, listovi 10, NIS 1 str DRVO[ ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 7, listovi 38, NIS 1 str EDNOKU]EVO ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 11, listovi 58, NIS 1 str ZLE[EVO ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 2, listovi 7, NIS 1 str ILOVICA ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 94, listovi 217, NIS 2 str. 23

20 Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica KOLE[INO ( ); : kn. 18, kut. 1; 0,46. SI a.e. 5, listovi 8, NIS 1 str KOSTURINO ( ); : kn. 34, kut. 1; 0,78. SI a.e. 328, listovi 582, NIS 2 str KUKLI[ ( ); : kn. 23, kut. 2; 0,66. SI a.e. 320, listovi 785, NIS 4 str MEME[LI ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 10, listovi 84, NIS 1 str (208) - MOKRIEVO ( ); : kn. 34, kut. 1; 0,78. SI a.e. 189, listovi 323, NIS 3 str MOKRINO ( ); : kn. 2, kut. 1: 0,14. SI a.e. 11, listovi 56, NIS 1 str MONOSPITOVO ( ); : kn. 15, kut. 1: 0,4. SI a.e. 139, listovi 307, NIS 5 str MURTINO ( ); : kn. 15, kut. 1: 0,4. SI a.e. 242, listovi 683, NIS 2 str NIVI^INO ( ); : kn. 3, kut. 1, 0,16. SI a.e. 30, listovi 139, NIS 1 str NOVA MAALA ( ); : kn. 7, kut. 1: 0,24. SI a.e. 193, listovi 358, NIS 4 str NOVO SELO ( ); : kn. 20, kut. 3: 0,7. SI a.e. 448, listovi 1.416, NIS 5 str ORMANLI ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 31, listovi 70, NIS 1 str. 24

21 Arhivski fondovi i zbirki PETRALINCI ( ); : kn. 12, kut. 1; 0,34. SI a.e. 197, listovi 471, NIS 2 str POP^EVO ( ); : kn. 50, kut. 1; 1,1. SI a.e. 186, listovi 335, NIS 2 str PROSENIKOVO ( ); : kn. 13, kut. 1; 0,36. SI a.e. 160, listovi 286, NIS 2 str RABORCI ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 30, listovi 31, NIS 1 str RI^ ( ); : kn. 11, kut. 1; 0,32. SI a.e. 101, listovi 192, NIS 2 str ROBOVO ( ); : kn. 1, kut. 1; 0,12. SI a.e. 119, listovi 227, NIS 2 str SA^EVO ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 9, listovi 10, NIS 1 str SVIDOVICA ( ); : kn. 8, kut. 1; 0,26. SI a.e. 38, listovi 66, NIS 1 str SEDLARCI ( ); 1946: kut. 1; 0,1. SI a.e. 3, listovi 4, NIS 1 str SEKIRNIK ( ); : kn. 1, kut. 1; 0,12. SI a.e. 9, listovi 43, NIS 1 str SMOLARI ( ); : kn. 14, kut. 1; 0,38. SI a.e. 217, listovi 473, NIS 3 str STARO KOWAREVO ( ); : kn. 1, kut. 1; 0,12. SI a.e. 149, listovi 184, NIS 1 str. 25

22 Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica STINIK ( ); : kn. 6, kut. 1; 0,22. SI a.e. 207, listovi 362, NIS 2 str SU[EVO ( ); : kn. 2, kut. 1; 0,14. SI a.e. 93, listovi 139, NIS 1 str SU[ICA ( ); : kn. 11, kut. 1; 0,32. SI a.e. 128, listovi 340, NIS 2 str TRIBIÎNO ( ); : kn. 6, kut. 1; 0,32. SI a.e. 53, listovi 113, NIS 1 str TURNOVO ( ); : kn. 1, kut. 1; 0,12. SI a.e. 119, listovi 264, NIS 4 str ÂNAKLI ( ); : kn. 2, kut. 1; 0,14. SI a.e. 41, listovi 151, NIS 1 str ÊPELI ( ); : kn.21, kut. 1; 0,52. SI a.e. 28, listovi 117, NIS 1 str [TUKA ( ); : kut. 1; 0,1. SI a.e. 2, listovi 5, NIS 1 str. 4. PROSVETNI I KULTURNI USTANOVI 4.1. PROSVETNI USTANOVI STRU^NO DOMA]INSKO UÎLI[TE - STRUMICA ( ); : kn. 79, kut. 4; 1,98. AI (SI) a.e. 1081, listovi 2233, NIS 96 str. Istorijat na fondoobrazovatelot: U~ili{teto e formirano 1920 god. pod zanatska {kola so petgodi{na nastava. Osven stru~nite se izu~uvale i op{toobrazovni predmeti. Vo 1945 god. u~ili{teto e obnoveno kako niò stru~no u~ili{te vo 26

23 Arhivski fondovi i zbirki traewe od dve godini. Po izvesen prekin vo 1953 godina u~ili{teto povtorno zapo~nuva so rabota. Od stru~nite predmeti se izu~uvale kroewe, {iewe, vezewe, gotvewe i dr. Sodr`inski podatoci za arhivskata gra a: Sedni~ni materijali, zapisnici od sednici na nastavni~kiot sovet i na prosvetno-doma}inskoto dru{tvo; analizi za raboteweto i iskustvata na u~ili{niot odbor; zapisnici od ispitnite komisii i od rabotnite sostanoci, izve{tai za raboteweto na u~ili{teto (tekstualni, statisti~ki i tabelarni); re{enija za nazna~uvawe i otpu{tawe od rabota i svidetelstva na u~enici. Arhivskata gra a e na bugarski, srpski i makedonski jazik. 6. STOPANSTVO I BANKARSTVO GRADE@NI PRETPRIJATIJA 104. GRADE@NO PRETPRIJATIE BEL KAMEN - STRUMICA ( ); : kn. 13, kut. 15; 1,76. SI a.e. 332, listovi 9041, NIS 48 str. Istorijat na fondoobrazovatelot: Grade`noto preptprijatie Bel kamen - Strumica e formirano od Gradskiot naroden odbor na Strumica vo 1948 god. pod naziv Proizvoditelno pretprijatie Bel kamen. Zada~a na pretprijatieto e snabduvawe na stopanski organizacii i poedinci so grade`ni materijali (var, tuli i keramidi). Od god. pretprijatieto ja pro{iruva svojata dejnost i osven so proizvodstvo na grade`ni materijali zapo~nuva da se zanimava i so izgradba na visoka i niska gradba, pri {to go menuva i nazivot vo Grade`no pretprijatie Bel kamen - Strumica. Vo 1954 godina po donesenoto re{enie od Narodniot odbor na Strumica (br. 127) registrirano e vo Okru`niot stopanski sud vo [tip so citiranata registracija pretprijatieto stanuva isklu~ivo grade`no pretprijatie. Sodr`inski podatoci za arhivskata gra a: Zapisnici od sednici na Upravniot odbor, Rabotni~kiot sovet i razni komisii vo vrska so usvojuvawe na tarifni pravilnici, izve{tai za rabota, bruto bilanski izvr{ni smetki, Analizi za rabotata na pretprijatieto, dogovori za kupoprod`ba, akti od rabotni odnosi i isplatni listi. Arhivskata gra a e na makedonski jazik. 27

24 Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica 7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII, DRU[TVA I ZDRU@ENIJA 7.1. POLITI^KI I OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII Napredni politi~ki i op{testveno politi~ki organizacii 183. OP[TINSKI KOMITET NA SSRNM - STRUMICA ( ); : kn. 11, kut. 38; 0,6. AI a.e. 626, listovi 4942, NIS 271 str. i SI a.e. 388, listovi 14613, NIS 64 str. Istorijat na fondoobrazovatelite: Organizacijata na Socijalisti~kiot sojuz pretstavuva op{testvenopoliti~ka organizacija za organizirawe na osnovnite socijalisti~ki sili za re{avawe na sloèni op{testveno-politi~ki problemi vo socijalisti~kata izgradba na zemjata. Za vreme na vojnata i po NOV, dejstvuva kako NOF i pretstavuva masovna - politi~ka organizacija koja vo svoite redovi gi obedinuva site progresivni i antifa{isti~ki sili, site sloevi na narodot bez razlika na nacionalnost, vera i pol. Preku NOF koj rabotel vrz {iroka platforma, moèle da dojdat do izraz stremeìte i èlbite na narodot za izgradba na zemjata. Programata na NOF kako masovna, senarodna i politi~ka organizacija imala raznoviden karakter: politi~ki, stopanski i kulturno-prosveten. Glavna preokupacija vo rabotata na NOF vo 1945 godina bile izborite za NOO-ri. NOF odrùva konferencii so {irokite narodni masi za razjasnuvawe na karakterot na izborite. Konferencii bile odràni na site nivoa - selski, op{tinski, gradski, okoliski. Najzna~ajna programska sodrìna pretstavuvalo stopanstvoto - proletnata seidba, snabduvaweto na naselenieto, formirawe rabotni brigadi za Vojvodina. Pod rakovodstvo na NF formirani se seidbeni fondovi so koi rakovodele posebni komisii. Seidbata bila sfatena ne samo kako rabota na zemjodelcite, tuku kako op{tonarodna rabota. Izdignuvaweto na kulturno-prosvetnoto nivo na narodot e isto taka zna~ajna programska zada~a na NOF. Organiziral konferencii, seminari, analfabetski kursevi, narodni univerziteti. Vo sorabotka so AF@ i NOMSM odrùval seminari za u~itelite vo selata. Organiziral, proslavi, godi{nini, manifestacii, natprevari me u rabotnicite. NOF sproveduvaj}i ja svojata programa uspeal da sozdade edinstvo kaj narodot. So reorganizaciite i administrativnite teritorijalni podelbi na Makedonija i Socijalisti~kiot sojuz go menuva svoeto ime. 28

25 Arhivski fondovi i zbirki Sodrìnski podatoci za arhivskata gra a: Sedni~en materijal od OO na SSRNM; Op{tinski izborni konferencii; Redovni sednici na OO; Pro{ireno-plenarni sednici na OO; Sednici na Sekretarijatot; Sednici na Izvr{niot odbor; Sednici na Nadzorniot odbor na OO; Zapisnici od komisiite na OO; Materijali od Aktivot na ènite; Planovi, programi, izve{tai, analizi, informacii, spisoci, pregledi; Materijali od osnovnite organizacii po selata. Arhivskata gra a e na makedonski jazik KULTURNO-PROSVETNI DRU[TVA 188. KULTURNO - PROSVETNO DRU[TVO REQA - KRILATICA - STRUMICA ( ); : kn.1, kut.1; 0,12. AI a.e. 144, listovi 376, NIS 23 str. Istorijat na fondoobrazovatelite: Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Reqa - Krilatica e formirano vo 1927 godina. Celta na dru{tvoto e podigawe na prosvetniot i kulturniot ìvot vo Strumica preku horovi, orkestri, predavawa i sl. Pri dru{tvoto se formirani muzi~ka, dramska i sekcija Naroden univerzitet. Upravniot odbor go so~inuvaat pretsedatel, potpretsedatel, sekretar, blagajnik, bibliotekar i 5 ostanati ~lenovi. Nadzorniot odbor se sostoi od pretsedatel, potpretsedatel i 3 ~lenovi. Sudot na ~esta se sostoi od pretsedatel i 2 ~lena. So sekciite rakovodat na~alnici. Vo 1938 godina kon dru{tvoto se priklu~uvaat sekcijata Esperanto i grupa studenti. Dru{tvoto prestanalo da raboti na god. Sodrìnski podatoci za arhivskata gra a: Sedni~ni materijali i zapisnici od odràni sednici na UO, od godi{ni sobranija i od nadzorniot odbor; izve{tai od godi{ni sobranija za brojot na sekcii i nivnata rabota, za finansiskoto rabotewe, za rabotata na horot, administracijata, nadzorniot odbor i esperanto sekcijata; pravila za formiraweto, celite i zada~ite na dru{tvoto; programi za proslavi, spisoci na ~lenovi, i spisi vo vrska so ponudi za horovoditeli, za odràni priredbi vo gradot i okolijata, za podigawe crkva vo Qubqana i za odrànite predavawa na Narodniot univerzitet. Arhivskata gra a e na srpski jazik. 29

26 Dràven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica B. SEMEJNI I LI^NI FONDOVI 198. BRA]A ]OSEVI - STRUMICA ( ); : kn.3, kut.1; 0,07. AI a.e. 211, listovi 233, NIS 18 str. Istorijat na fondoobrazovatelot: Bra}ata ]osevi od Strumica u{te vo 1908 godina po~nale da se zanimavaat so trgovija. So otvaraweto na du}anot za me{ovita trgovija od strana na postariot brat Vasil. Od 1913 godina vo trgovijata se vklu~uva i negoviot brat Josif. Od 1925 godina bra}ata vo trgovskata dejnost rabotat oddvoeno se do 1945 godina. Rabotat so golem broj sorabotnici i delovni partneri. Sodrìnski podatoci na arhivskata gra a: Prepiska za dobiena roba, pobaruvawa - trebuvawa na roba, raspisi za dobiena i ispratena roba, fakturi, tovarni listi, cenovnici, reklamni materijali i dr. Arhivskata gra a e na srpski i bugarski jazik IVAN K. TUXAROV - STRUMICA ( ); : kn. 50, kut. 3; 1,1. AI a.e. 1863, listovi 2392, NIS 83 str. Istorijat na fondoobrazovatelot: Ivan Tuxarov e roden 1883 godina vo Dojran. Po doseluvaweto vo Strumica zapo~nal da se zanimava so me{ovita trgovija. Vo rabotata mu pomaga sinot Kosta i negoviot rodnina Risto Ri~liev. Od 1920 do 1941 godina se zanimava so snabduvawe hrana za voeni potrebi. Za~lenet e vo op{toto trgovsko zdruènie Dojran~anec od 1921 godina. Prestanal so rabota vo 1946 godina po izvr{enata nacionalizacija. Arhivskata gra a e na srpski i bugarski jazik. 30

27 Arhivski fondovi i zbirki P R E G L E D NA ARHIVSKITE FONDOVI I ZVIRKI VO DR@AVNIOT ARHIV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - ODDELENIE STRUMICA GODINA A. ARHIVSKI FONDOVI NA DR@AVNITE ORGANI, USTANOVI, ZDRU@ENIJA, ORGANIZACII I DRUGI INSTITUCII 1. UPRAVA I JAVNI SLU@BI 1.3. ARHIVSKI FONDOVI (445) SREZ MALE[EVSKI - BEROVO; ( ); 1918/1938: kn. 12, kut. 2; 1. Nesreden (446) SREZ CAREVOSELSKI - CAREVO SELO (DELÊVO); ( ); 1935/1938: kut. 1; 0,1. Nesreden. Istorijat na fondoobrazovatelite: Po zavr{uvawe na Prvata svetska vojna so Versajskiot miroven dogovor Vardarskiot del od Makedonija vleguva vo sostav na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Ureduvaweto na vlasta, upravata i administrativnoto rabotewe se karakteriziraat so site belezi na ustavna parlamentarna monarhija, organizirana kako birokratska policiska dràva vo koja prvenstveno bile za{titeni interesite na kralot i buròazijata. Administrativno-teritorijalnata podelba na Kralstvoto SHS (Jugoslavija), a vo negovi ramki i na Vardarskiot del na Makedonija pome u dvete svetski vojni moè da se podeli na tri periodi. Vo periodot od 1918 do 1922 godina Vardarskiot del na Makedonija e podelen na 7 okruzi - Skopski, Tetovski, Tikve{ki, Ohridski, Kumanovski, Bregalni~ki i Bitolski. Vo ramkite na ovie sedum okruzi formirani se 31 okolija (srezovi). Vo Bregalni~kiot okrug formirani se 6 okolii (srezovi) vo ~ii ramki deluvaat 43 op{tini. Vo Male{evskata okolija so sedi{te vo Berovo deluvaat 4 op{tini, a vo Carevoselska okolija so sedi{te vo Carevo Selo (Del~evo) deluvaat 5 op{tini. Vo periodot od 1922 do 1929 godina Vardarskiot del na Makedonija e podelen na 3 oblasti - Skopska, Bitolska i Bregalni~ka. Vo ramkite na ovie tri oblasti formirani se 29 okolii (srezovi). Vo Bregalni~kata oblast formirani se 6 okolii (srezovi) vo ~ii ramki deluvaat 43 op{tini. Vo Male{evskata okolija so sedi{te vo Berovo 31

28 Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Strumica deluvaat 4 op{tini, a vo Carevoselska okolija so sedi{te vo Carevo Selo (Del~evo) deluvaat 4 op{tini. Vo periodot od 1929 do 1941 godina Vardarskiot del na Makedonija e podelen na 3 okruzi - Skopski, Bitolski i Bregalni~ki. Vo ramkite na ovie tri okruga formirani se 28 okolii (srezovi). Vo ramkite na Male{evskata okolija formirani se 4 op{tini, vo ramkite na Strumi~kata okolija - 6 op{tini a vo ramkite na Carevoselskata okolija - 3 op{tini. Arhivskata gra a e na srpski jazik ARHIVSKI FONDOVI Narodonoosloboditelni organi 356. (398) OKOLISKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR - BEROVO; ( ): 1944/1945: kut. 1; 0,1. AI i SI a.e. 132, listovi 212, NIS 21 str (390) OKOLISKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR STRUMICA ( ); : kut. 2; 0,2. AI a.e. 318, listovi 719, NIS 41 str. Istorijat na fondoobrazovatelot: Okoliskite narodnoosloboditelni odbori se osnovaat so Re{enieto na Prezidiumot na ASNOM od godina (selo Ramno, Kumanovsko) za podelba na Makedonija na oblasti, okolii i op{tini na teritorijata na Makedonija pokraj oblasnite narodnoosloboditelni odbori (4 odbori) se formiraat i okoliski narodnoosloboditelni odbori. Na teritorijata {to e pod nadle`nost na Oddelenieto Strumica dejstvuvaat okoliskite narodnoosloboditelni odbori Strumica, Valandovo, Berovo, Peh~evo i Radovi{. Na godina Prezidiumot na ASNOM nosi Povelba za Prvata administrativno-teritorijalna podelba na Makedonija na okruzi me u koj e i Strumi~kiot okrug (arhivska gra a na Okru`niot narodnoosloboditelen odbor Strumica e izdvoena kako posebna celina). Okoliskite narodnoosloboditelni odbori egzistiraat do 21 noemvri 1945 godina do donesuvawe na Uredbata za opredeluvawe na brojot i teritorijalnite podra~ja na okruzite i okoliite. Za~etocite za osnovawe na po~etocite na narodnata vlast odat naporedno so razvojot na oru`enata borba. Nivnite po~etoci datiraat od 1942 godina so sozdavaweto na prvite slobodni teritorii vo Makedonija, a pointenzivno se osnovaat od po~etokot na 1944 godina. 32

29 Arhivski fondovi i zbirki Na godina Prezidiumot na ASNOM donel odluka za raspi{uvawe izbori za selski (gradski i reonski) i okoliski NOO vo Federalna Makedonija. 4 Na godina Prezidiumot na ASNOM donesol pravilnici za ustrojstvo na narodnoosloboditelnite odbori 5 : - Pravilnik za ustrojstvoto na okoliskite NOO; - Pravilnik za ustrojstvoto na Skopskiot gradski NOO i - Pravilnik za ustrojstvoto na op{tinskite NOO. Organizaciskata postavenost na okoliskite NOO opfa}a: - Plenum; - Izvr{en odbor, koj go so~inuvaat Pretsedatelstvoto i na~alnicite na oddelite; Pretsedatelstvoto go so~inuvaat pretsedatelot, potpretsedatelot i sekretarot; vo Izvr{niot odbor se formiraat Sekretarijat i oddeli: upraven, sudski, stopanski, tehni~ki, soop{titelen-soobra}aen, prosveten, propaganden, zdravstven, socijalen i administrativen. (Istorijatot se odnesuva za dvata okoliski narodnoosloboditelni odbori) Arhivskata gra a e na makedonski jazik (402) GRADSKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR - BEROVO; ( ): 1944/1945: kut. 1; 0,1. Nesreden (391) GRADSKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR STRUMICA ( ); : kut. 4; 0,4. Nesreden (404) OP[TINSKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR - BEROVO; ( ): 1944/1945: kut. 1; 0,1. AI a.e. 116, listovi 292, NIS 12 str (392) OP[TINSKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR - BOSILOVO ( ): 1944/1945: kut. 1; 0,1. AI a.e. 61, listovi 124, NIS 11 str (393) OP[TINSKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR - VASILEVO ( ): 1944/1945: kut. 2; 0,2. Nesreden (394) OP[TINSKI NARODNOOSLOBODITELEN ODBOR - MURTINO ( ): 1944/1945: kut. 1; 0,1. SI a.e. 32, listovi 135, NIS 1 str. 4 Sl. vesnik na Federalna Makedonija br. 2 od 23 fevruari 1945 god. 5 Sl. vesnik na Federalna Makedonija br. 4 od 9 april 1945 god. 33

Покажи още