SOVET ZA OBRAZOVANIE NA VOZRASNITE PREDLOG STRATEGIJA ZA OBRAZOVANIE NA VOZRASNITE

Размер: px
Започни от страница:

Download "SOVET ZA OBRAZOVANIE NA VOZRASNITE PREDLOG STRATEGIJA ZA OBRAZOVANIE NA VOZRASNITE"

Препис

1 SOVET ZA OBRAZOVANIE NA VOZRASNITE PREDLOG STRATEGIJA ZA OBRAZOVANIE NA VOZRASNITE Septemvri,

2 1. VOVED Osnovna cel na obrazovnata politika na sekoja zemja e da go ostvari pravoto na u~ewe na sekoj nejzin `itel i da obezbedi mo`nosti za steknuvawe na soodvetno obrazovno nivo za sekogo i za site vozrasni grupi i da osigura deka istite poseduvaat znaewa, ve{tini i stavovi koi se vo soglasnost so barawata na op{testvoto i pazarot na trudot. Pravoto na u~ewe, spored Op{tata deklaracija za ~ove~ki prava na Obedinetite nacii, e edno od osnovnite ~ove~ki prava. 1 Poradi toa, obrazovanieto mora da bide dostapno za sekoj koj `ivee na tloto na Republika Makedonija, bez ogled na negovata vozrast, pol, religiozna opredelba, etni~ka pripadnost, zdravstvena sostojba i socijalna i finansiska polo`ba. Isto taka, obrazovanieto i obukata mora da gi poseduvaat site uslovi za efikasnost i efektivnost za da bidat vo sostojba na site da im pru`at dovolno op{to i stru~no obrazovanie. Kako {to mladata vozrasna grupa se namaluva, zna~eweto i udelot na povozrasnoto naselenie vo razvojot na dr`avata }e raste. Produktivnosta i efikasnosta }e raste vo na-znaewe baziranata rabota. Sovremeniot trud }e ima potreba od znaewa i sposobnosti za adaptirawe i presretnuvawe na promenite. Sovremeniot trud }e predizvika namaluvawe na rabotnata sila i }e ja promovira va`nosta na obrazovanieto i obukata vo site vozrasni grupi. Slobodata na mladite lu e da pravat izbor na razli~ni stilovi na `iveewe bez sposobnosti dobieni vo obrazovanieto i kulturata, mo`e da predizvika problemi vo upravuvaweto so `ivotite i da odvede do ekskluzija. Razvojot na obrazovanieto na vozrasnite }e pridonese za sozdavawe na zna~ajni mo`nosti za inkluzija, participacija i vlijanie. Toa }e ovozmo`i kontinuirano steknuvawe na rabotni i gra anski kompetencii, gradewe na sopstven identitet, kompetentno upravuvawe so sopstveniot `ivot i spre~uvawe na ekskluzijata. 2. OBRAZOVANIETO NA VOZRASNITE I UЧEWE Po~etokot na 21-ot vek pretstavuva{e po~etok na novo doba doba na natprevar vo znaewata i u~eweto za zemjite vo Evropa i svetot. Be{e postignat op{toprifaten koncenzus deka znaeweto e osnovna proizvodna sila vo op{testvoto i najsilen uslov za uspe{nost. Razlikite vo znaeweto i negovata primena se vo korelacija so razlikite spored koi dr`avite se delat na razvieni ili nerazvieni, bogati ili sirome{ni. Zaklu~ocite koi gi donese Lisabonskiot sovet poso~ija deka uspe{nata tranzicija kon ekonomiite i op{testvata bazirawe na znaewa mora da se temeli na konceptot na do`ivotnoto u~ewe. Evropskite obrazovni sistemi i sistemite za obuka mora da se pretvorat vo jadro od koe }e po~nat promenite, poradi {to i samite mora da se adaptiraat. 2 Kako rezultat na ovie inicijativi i iskustvata na site evropski zemji, Evropskata komisija vo 2000 godina izglasa {est osnovni poraki koi treba da poslu`at kako patokaz vo gradeweto na razvojnite programi za obrazovanie na vozrasnite i do`ivotnoto u~ewe: 1. Gradewe na inkluzivno op{testvo koe nudi ednakvi mo`nosti za pristap kon kvalitetno u~ewe za site lu e vo tekot na celiot `ivot~ 1 Oпшта декларација за човечки права, OН, Совет на Европа, Лисабон,

3 2. Podednakvo prisposobuvawe na na~inite koi obrazovanieto i obukata gi nudat za lu eto da mo`at da participiraat vo procesot na u~eweto i da mo`at samite da planiraat kako }e ja kreiraat svojata idnina; 3. Postignuvawe na povisoki nivoa na edukacija i kvalifikacii vo sekoj sektor, ovozmo`uva}i im na znaewata i ve{tinite da soodvetstvuvaat so barawata na rabotnite mesta, profesiite i rabotnite organizacii; 4. Pogolemi investicii vo ~ove~kite resursi; 5. Inovacii vo predavawata i u~eweto; 6. Evaluacija na u~eweto; 7. Razvivawe na sovetodavni slu`bi i slu`bi za profesionalna orientacija~ i 8. Prostorno dobli`uvawe na u~eweto do lu eto. 3 Republika Makedonija vo celost gi prifa}a ovie poraki i porakite proizlezeni od dokumentot Gradewe na evropski prostor za do`ivotno u~ewe koi pretstavuvaat jasna osnova za nejzinata strategija za obrazovanieto na vozrasnite vo kontekst na do`ivotnoto u~ewe, fokusirani vo: razvoj na partnerski pristap, utvrduvawe na obrazovnite potrebi poedinci, organizacii, pazar na trud i po{irokata op{testvena zaednica, osiguruvawe na soodvetni resursi: finansiski, materijalni, kadrovski, sozdavawe na kultura za u~ewe so zgolemuvawe na obrazovni mo`nosti, zgolemuvawe na brojot na u~enici/korisnici, sozdavawe na organizacija koja u~i i zaednica koja u~i, vospostavuvawe na mehanizmi na procenka i osiguruvawe na kvalitetot, evaluacija i kontrola za osiguruvawe na kontinuiran razvoj i unapreduvawe. 4 Razvivaweto na konceptot na do`ivotnoto u~ewe rezultira so odr`uvawe i so~uvuvawe na pozitivniot i aktiven priod kon u~eweto na site vozrasti vo tekot na celiot `ivot vo ramkite na trite vida vo koi se manifestira samoto obrazovanie i u~eweto: Formalno obrazovanie/u~ewe, koe se odviva vo ramki na razli~ni obrazovni institucii i preku koe se steknuvaat priznati diplomi i kvalifikacii. Neformalno obrazovanie/u~ewe, koe se odviva nezavisno od oficialniot obrazoven sistem i voobi~aeno ne vodi kon steknuvawe na oficijalni potvrdi. Ova obrazovanie mo`e da bide organizirano na rabotnoto mesto i preku aktivnosti na razli~ni dru{tva ili zdru`enija. Vakvo obrazovanie mo`e da se dobie, isto taka, i preku organizacii i uslugi koi slu`at kako dopolnuvawe na formalniot sistem za obrazovanie, kako {to se muzi~ki u~ili{ta, sportski klubovi, privatni obuki i sl. Informalno obrazovanie/u~ewe, koe e prirodna pojava vo sekojdnevniot `ivot. Za razlika od formalnoto i neformalnoto obrazovanie/u~ewe, informalnoto u~ewe ne mora da se odviva svesno poradi {to poedincite i sami ne go prepoznavaat kako faktor koj pridonesuva za zgolemuvawe na nivnite znaewa i ve{tini. 5 Vo minatoto formalnoto obrazovanie go odreduvalo vodeweto na politikata, odreduvaj}i go na~inot na steknuvawe na obrazovanieto i usovr{uvaweto i vlijaej}i na stavot na lu eto za toa {to se smeta za u~ewe. Vo kontinuitetot na do`ivotnoto u~ewe pove}e doa a do izraz neformalnoto i informalnoto obrazovanie i u~ewe. Neformalnoto obrazovanie, spored definicijata, se odviva nadvor od u~ili{tata, fakultetite i centrite za obuki. Voobi}aeno ne se smeta za vistinsko obrazovanie, 3 Eвропска комисија: Меморандум за доживотно учење, Брисел, Eвропска комисија: Градење на европски простор за доживотно учење, Брисел, Eвропска комисија: Меморандум за доживотно учење, Брисел,

4 a nitu taka steknatoto znaewe ima golema vrednost na pazarot na rabotna sila. Poradi toa, neformalnoto obrazovanie, naj~esto e potcenuvano. Sepak, se ~ini deka u~eweto vo informalnite situacii za u~ewe e potpolno zaboraveno, i pokraj toa {to toa e najstariot na~in na usvojuvawe na znaewa i seu{te e eden od glavnite na~ini na u~ewe vo ranoto detstvo. Faktot {to kompjuterskata tehnologija poprvo se ustoli~i vo doma}instvata otkolku vo u~ili{tata ja potvrduva va`nosta na informalnoto obrazovanie. Vo informalnite situacii le`i ogromna rezerva na mo`nosti za usvojuvawe na znaewa poradi {to vo idnina bi mo`ele da bidat izvor na inovacii vo metodite na u~ewe i podu~uvawe. 6 Poradi toa, se ponaglasena e potrebata od iznao awe na efikasni mehanizmi za negovo oficijalno prepoznaawe i priznavawe. O~igledno e deka obrazovanieto na vozrasnite ima se pogolemoto zna~ewe i udel vo dizajnirawe na ~ove~kiot `ivot, rabota i uspe{nost, poradi {to se javuva potrebata od menuvawe na negoviot dosega{en status na obrazovna nadgradba i/ili individualna avantura i negovo promovirawe vo sostaven element na globalniot obrazoven sistem na zemjata. Takviot status na obrazovanieto na vozrasnite mora da bide sleden i poddr`an so: jasno definirana pravna regulativa, regulirani prava i obvrski vo sferata na finansiraweto na nacionalno i lokalno nivo, izgradena, razviena i na kvalitet bazirana instituciona mre`a na davateli na obrazovni uslugi, transparentna i na evaluacija na rezultatite postavena rabota. Za uspe{no realizirawe na konceptot na do`ivotnoto u~ewe potrebno e decata i mladite u{te vo tekot na nivnoto bazi~no obrazovanie da se steknat so sposobnosti i naviki za do`ivotno u~ewe. Ne treba da se o~ekuva celokupnata odgovornost za jakneweto na intelektualnite kapaciteti na dr`avata, osposobuvaweto na mladite i vozrasnite za efikasna rabotna i socijalna inkluzija i participacija vo procesite na odlu~uvawe i upravuvawe da se prepu{ti samo na formalnoto obrazovanie. Poradi toa, vo naredniot period, ovaa strategija treba da pridonese da se prezemat merki za zasiluvawe na sorabotkata me u instituciite za formalno obrazovanie i instituciite i formite na neformalno obrazovanie. Vo toj domen, va`na pretpostavka }e bide gradewe na efikasna vrska so nevladiniot sektor i negovo promovirawe vo klu~en partner vo razvojot na obrazovanieto i zemjata vo celost. Za taa cel, potrebno e da se izgradat mehanizmi i da se ostvari dinami~na sorabotka i podelba na odgovornostite i aktivnostite, vo soglasnost so prioritetite na dr`avata, me u Vladata i navladiniot sektor. 3. CELI NA STRATEGIJATA Prifa}aweto na konceptot na do`ivotnoto u~ewe kako osnova na globalniot obrazoven sistem gi determinira i celite na obrazovanieto na vozrasnite. Poradi toa, celite na ovaa strategija e da se: razvie sistem za obrazovanie i u~ewe na vozrasnite koj }e im ovozmo`i na site `iteli vo Republika Makedonija ednakvi mo`nosti za participacija vo kvalitetno u~ewe vo tekot na celiot niven `ivot i vo koj obrazovnata ponuda }e se temeli na barawata i potrebite za u~ewe koi proizleguvaat od site sferi na ~ove~kata manifestacija; donesat merki za zaedni~ko i ukladeno deluvawe na klu~nite partneri vo obrazovanieto na vozrasnite, 6 Eвропска комисија: Меморандум за доживотно учење, Брисел,

5 sozdadat zakonski i stru~ni pretpostavki za transformirawe na obrazovanieto na vozrasnite vo va`en i sostaven element na globalniot obrazoven sistem vo Republika Makedonija, razvijat mo`nosti za steknuvawe na znaewa, ve{tini i vrednosti od strana na vozrasnite, koi se baraat za podobruvawe na kvalitetot na `ivotot 7, zgolemat mo`nostite za obrazoven izbor, razvie obrazovanie na vozrasni koe }e bide vo funkcija na op{testvenata kohezija, razvijat mo`nosti za obrazovanie i obuka koi soodvetno }e odgovaraat na o~ekuvawata, aspiraciite i potrebite na razli~nite grupi od postojnata i potencijalnata rabotna sila, razvie obrazovanie i obuka na vozrasnite za dinami~nite promeni vo sferata na trudot i `ivotot, pottiknuva i osposobuva naselenieto za u~estvo vo site sferi na sovremeniot `ivot, osobeno vo op{testveniot i politi~kiot `ivot na site nivoi, vklu~itelno i evropskoto nivo 8 efikasno da se povrzat u~eweto i rabotata. Ostvaruvaweto na ovie celi bara mobilnost na site klu~ni faktori vo dr`avata i ostvaruvawe na partnerski odnos vo realizacijata na aktivnostite. Od aspekt na obrazovanieto na vozrasnite, ovoj partnerski odnos mora da rezultira so: razvoj na specijalizirani institucii koi }e ostvarat koordinacija na aktivnostite vo sferata na obrazovanieto na vozrasnite i }e go reguliraat pazarot na obrazovna pobaruva~ka i ponuda; permanenten monitoring vrz rizi~nite grupi koi tendiraat da stanat dolgotrajno nevraboteni; mobilnost na slu`bite za vrabotuvawe i sovetodavna dejnost; uspe{na anticipacija na idnite obrazovni potrebi i rabotni mesta ; pogolemo naso~uvawe kon znaewata i ve{tinite koi se potrebni na pretprijatijata i lokalnata ekonomija; aplikacija na kombinirani merki na obuka i rabotno iskustvo (sendvi~ metod); razvien informaciski sistem za pazarot na trudot i mo`nostite koi gi nudi; davawe prednost na sposobnostite, a ne na sertifikatot; aktiven odnos na socijalnite partneri (dr`avata, sindikatite i pretprijatijata); razvoj na po{irokite institucii i pomo{nite strukturi (celodnevna i parttime rabota, samovrabotuvawe, obrazovanie i obuka, povrzuvawe na semejstvoto i rabotata); afirmirawe na konceptot na tranzicionalen pazar na trudot, so kratkotrajni rabotni mesta koi pomagaat da se odr`uva ili povrati rabotosposobnosta; i navremenost na akcijata. Vladata na Republika Makedonija mora da nastojuva da sozdade pozitivna atmosfera za kontinuirano u~ewe i samorazvoj za site populaciski grupi. Vo ovoj kontekst, va`no }e bide mobiliziraweto na onie populaciski grupi na koi poradi razli~ni pri~ini im zastarelo znaeweto, ne raspolagaat so soodvetni kompetencii ili ostanale obrazovno hendikepirani, kako na primer: nevrabotenite, nepismenite i marginalnite grupi. Sorabotkata me u razli~nite subjekti vo obrazovanieto, javniot i privatniot sektor, nevladinite organizacii i volonterskite zdru`enija, }e bide isklu~itelno zna~ajna za ostvaruvawe na zasilena obrazovna mobilnost na mladite i vozrasnite. 7 Dakar Framework for Action, Education for All, Dakar, Senegal, 2000; Национална Програма за развој на образованието: , МОН, Скопје, ЕУ Извештај за индикаторите за квалитет за доживотно учење, Брисел,

6 Vo taa smisla, }e se dade silna poddr{ka na aktivnostite na nevladinite i volonterskite aktivnosti na poleto na obrazovanieto na vozrasnite. 6

7 4. POZADINA Strategijata za obrazovanieto na vozrasnite vo Republika Makedonija vo kontekst na do`ivotnoto u~ewe ( ) e rezultat od proektot koj go realizira Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija. Ovaa strategija pretstavuva nadgradba na Strategijata za obrazovanie na vozrasnite vo kontekst na do`ivotnoto u~ewe, izrabotena od MON i ETF vo 2006 godina a sodr`ana vo Nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto vo Republika Makedonija Prezentiranata sostojba so obrazovanieto na vozrasnite pretstavuva rezultat na naporot na ~lenovite na Sovetot za obrazovanie na vozrasnite i Centarot za obrazovanie na vozrasnite, koi vo periodot od juni do septemvri 2009 godina, go podgotvija ovoj Predlog na strategija. Na site poedinci i institucii koi podarija del od svoeto slobodno vreme, vlo`ija energija i gi stavija svoite kapaciteti na raspolagawe vo site fazi na izrabotkata na ovoj dokument, najsrde~no im blagodarime. Strategijata za obrazovanie na vozrasnite ostvaruva komunikacija so site obrazovni razvojni dokumenti vo Republika Makedonija i vo Evropa. Osobena relacija e vospostavena so Nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto vo Republika Makedonija ( ), kako i posebnite programi za razvoj na osnovnoto, srednoto/postsrednoto i visokoto obrazovanie. Mnogu re{enija koi se ponudeni vo ovie dokumenti ovde ne se spomnati so cel da ne se optovaruva dokumentot so ona {to e ve}e zacrtano, treba ili ve}e se realizira. So samoto toa, ovoj dokument stanuva integralen del od vkupniot paket merki koi MON i Vladata na Republika Makedonija gi podgotvija za intervencii vo obrazovnata sfera. 5. Makedonskoto op{testvo e razvieno vrz baza na pluralitet i razli~itost na vrednostite. Tradiciite se u{te pretstavuvaat zna~ajni izvori na vrednosti. Lokalnite, nacionalnite, etni~kite i religioznite faktori i vo idnina }e se manifestiraat kako va`ni sprotivnosti na globalizacijata Naselenie Spored rezultatite od popisot na naselenieto od 2002 godina, vo Republika Makedonija `iveat 2,022,547 `iteli od koi 1,015,377 se od ma{ki (50,20%) a 1,007,170 od `enski pol (49,80%). Vo 2007 vo Republika Makedonija ima{e `iteli od koi se od ma{ki (50,13%) a od `enski pol (49,87%) 9. Op{ta karakteristika za dvi`eweto na naselenieto vo Republika Makedonija e blagoto namaluvawe na prirastot na naselenieto. Prirodnata stapka na prirast na naselenieto koja vo 1990 godina iznesuvala 9,70 vo 2002 godina e namalena na 4,80, a vo 2007 godina iznesuvala 1,5 10. Vo poslednata dekada ima pojava na namaluvawe na stapkata na prirast i na decata. Od 34,608 `ivorodeni deca vo 1989 godina ovoj broj se namalil na 27,761 deca vo 2002 godina. Brojot na `ivorodeni deca vo 2007 e Државен завод за статистика, Статистички годишник на Република Македонија, Исто. 11 Исто. 7

8 8 Naselenieto na vozrast so 65 i pove}e godini vo 1991 godina u~estvuvalo vo vkupnoto naselenie so 8,15%, dodeka vo 2002 godina toa u~estvuva so 10,57% i se o~ekuva vo 2015 godina da iznesuva blizu 14%. Vo 2007 godina naselenieto na vozrast so 65 i pove}e godini iznesuva{e 11, Vkupnoto naselenie vo Republika Makedonija go so~inuvaat 11,70% zemjodelsko i 88,30% nezemjodelsko naselenie. (koe e zemjodelsko naselenie)? Blizu polovinata od naselenieto (49,39%), na vozrast pogolema od 15 godini, go karakterizira nepovolno obrazovno nivo. Od niv, bez obrazovanie se 3,85%, so nezavr{eno osnovno obrazovanie - 10,77% i so kompletirano osnovno obrazovanie 34,77%. So steknato sredno obrazovanie se 40,09%, so vi{o 3,24% i so visoko obrazovanie 7,28%. Obrazovnata struktura na naselenieto na 15 godini poka`uva deka vo 2007 godina bez obrazovanie se 1,7%, so nezavr{eno osnovno obrazovanie 3,9% i so kompletirano osnovno obrazovanie 22,7%. So steknato trigodi{no sredno obrazovanie se 13,2%, so ~etirigodi{no sredno obrazovanie se 42,2%, so vi{o 4,0% i so visoko obrazovanie 13,0% Rabotna sila Vkupnata rabotna sila vo Republika Makedonija iznesuva 56,29% od rabotosposobnoto naselenie % od rabotnata sila e vklu~ena vo zemjodelski dejnosti, 34% vo industriski dejnosti i 44% vo uslu`ni dejnosti. Vo 2005 godina stepenot na nevrabotenost dostigna 38,8% od aktivnata populacija na vozrast od godini kako rezultat od zgolemena participacija i namalenite mo`nosti za vrabotuvawe. I pokraj toa {to nema precizni podatoci ostanuva ubeduvaweto deka golem del od registriranite nevraboteni ostvaruvaat raboten anga`man na crniot pazar. Istra`uvaweto na Agencijata za vrabotuvawe poka`a deka golem broj od nevrabotenite se prijavuvaat vo Agencijata samo poradi zdravstveno osiguruvawe {to statusot nevraboten im go ovozmo`uva. Obrazovnata struktura na vrabotenite poka`uva deka bez obrazovanie i so nekompletno osnovno obrazovanie se 5,4%, so kompletirano osnovno obrazovanie se 20,9%, so trigodi{na sredno obrazovanie se 11,1%, so ~etirigodi{no sredno obrazovanie se 42,1%, so postsredno obrazovanie se 5,6%, i so univerzitetsko obrazovanie se 15,0%. Obrazovnata struktura na vrabotenite vo 2007 godina: bez obrazovanie 1,1%, so nekompletno osnovno obrazovanie se 4,2%, so kompletirano osnovno obrazovanie se 20,7%, so trigodi{na sredno obrazovanie se 12,1%, so ~etirigodi{no sredno obrazovanie se 42,1%, so postsredno (vi{e) obrazovanie se 4,4%, i so univerzitetsko obrazovanie se 15,5% 15. Obrazovnata struktura na nevrabotenite poka`uva deka bez obrazovanie i so nekompletno osnovno obrazovanie se 6.6%, so kompletirano osnovno obrazovanie se 31,5%, so 3-godini sredno obrazovanie se 14,4%, so ~etirigodi{no sredno obrazovanie se 39,8%, so post-sredno obrazovanie se 2,0%, i so univerzitetsko obrazovanie se 5,8%. Vo 2007 godina obrazovnata struktura na nevrabotenite e slednata: bez obrazovanie 1,7%, so nekompletno osnovno obrazovanie se 4,7%, so kompletirano osnovno obrazovanie se 29,5%, so 3-godini sredno obrazovanie se 15,3%, so ~etirigodi{no sredno obrazovanie se 39,3%, so post-sredno (vi{e) obrazovanie se 2,1%, i so univerzitetsko obrazovanie se 7,4% 16. Najvisoka stapka na nevrabotenost imaat licata koi poseduvaat sredno ili ponisko obrazovanie (vkupno 46,1% vo 2004). Najniska stapka na nevrabotenost imaat licata so zavr{eno visoko obrazovanie (vkupno 18,3% vo 2004). 12 Исто. 13 Исто. 14 Државен завод за статистика, Анкета на работна сила, Државен завод за статистика, Статистички годишник на Република Македонија, Исто.

9 9 Spored dol`inata na nevrabotenosta 44,60% 39,33% 17 od nevrabotenite so visoko obrazovanie ~ekaat za vrabotuvawe pove}e od 4 godini. Ovoj period se zgolemuva za ostanatite obrazovni grupi i najgolem e kaj nevrabotenite so nepotpolno osnovno (72,40%) 75,37% i bez obrazovanie (61,16%). Spored dol`inata na nevrabotenosta vo 2007 godina 39,33% od nevrabotenite so visoko obrazovanie ~ekaat za vrabotuvawe pove}e od 4 godini. Ovoj period se zgolemuva za ostanatite obrazovni grupi i najgolem e kaj nevrabotenite so nepotpolno osnovno 75,37% i bez obrazovanie 73,53% 18. Dolgoro~nata nevrabotenost pretstavuva seriozen problem za Republika Makedonija, {to od aspekt na zastaruvawe na kompetenciite, t.e. namaluvaweto na rabotosposobnosta na naselenieto ima golemo zna~ewe. Dolgoro~nata nevrabotenost ima svoj del vo vkupnata nevrabotenost od 80%, {to e mnogu nad prosekot na zemjite od Centralna i Isto~na Evropa (55,3% vo 2002) i prosekot vo EU-15 (40,2%). Nevrabotenosta najseriozno ja pogoduva romskata populacija. Spored OECD 90% od niv se nevraboteni, a spored UNDP istra`uvaweto od 2001 godina samo 2% od vkupniot broj na vraboteni poseduvaat obrazovanie povisoko od osnovno, dodeka 75% poseduvaat nekompletno osnovno obrazovanie. Nevrabotenosta kaj mladite dostignuva 67,6% (koi se smetaat za mladi?) od vkupnata nevrabotenost vo 2004 godina. Nevrabotenosta vo primarnata vozrasna grupa (25-54 godini) e zgolemen od 28,6% vo 1998 godina na 33,5% vo 2004 godina 24,21% 19. Vo grupata na vraboteni, licata na vozrast od godini u~estvuvaat so 1,6% 1,8% 20, dodeka vo grupata na nevraboteni istata vozrast u~estvuva so 5,4% 4,7% 21. Sli~na e sostojbata i so vozrasta od godini. Ovaa vozrast vo grupata na vrabotenite u~estvuva so 5,8% 6,5% 22, dodeka vo grupata na nevrabotenite u~estvuva so 19% 16,4% 23. Vo Makedonija postojat delovni subjekti, od koi ili 89,38% se vo privatna sopstvenost, 1911 ili 1,28% se vo me{ovita sopstvenost, ili 1,17% se vo zadru`na sopstvenost), 437 ili 0,29% se dr`avni i ili 7,87% se vo op{testvena sopstvenost. Forsiraweto na razvojot na malite i srednite pretprijatija, kako i zgolemuvaweto na vrabotuvaweto preku pro{iruvawe na industriskiot i uslu`niot sektor te{ko se odviva zaradi zabaveniot ekonomski razvoj i namalenata finansiska mo} na naselenieto. Vo izminatiot period privatniot sektor ponudi mali mo`nosti za vrabotuvawe i naj~esto be{e sleden so golem rizik i nesigurnost za vrabotenite vo nego. I pokraj toa {to udelot na privatniot sektor vo vrabotuvaweto se zgolemuva od 41,6% vo 1999 godina na 56,7% vo 2004 godina 71,4% 24, sepak toj ne uspea da akumulira golem del od rabotnicite koi ja napu{tija javnata administracija, kako posledica na finansiskite aran`mani na Svetskata banka i MMF i zalo`bite za mala i efikasna administracija na Vladata na Republika Makedonija. Najgolem del od vrabotuvawata se ostvarija vo privatniot zemjodelski sektor (86,1% od vkupnoto vrabotuvawe vo zemjodelskiot sektor) 25. Industriskiot sektor e seu{te dominantno pole za plasman na rabotnata sila za razlika od sektorot na uslugite i servisnite dejnosti, koi iako vo posledno vreme bele`at blag porast, s$ u{te ne se dovolno izrazeni za da mo`e da se 17 Државен завод за статистика, Анкета на работна сила, Исто. 19 Државен завод за статистика, Анкета на работна сила, Исто. 21 Исто. 22 Исто. 23 Исто. 24 Исто. 25 Извештај за пазарот на трудот во Република Македонија, ЕТФ, 2005

10 IX zboruva za drasti~ni naru{uvawa vo preminot na rabotnata sila od eden vo drug sektor. 6. PREGLED NA KLUЧNITE PRA[AWA I INDIKATORI Kako rezultat na aktivnostite na rabotnata grupa i uvidot vo dokumentacijata i statisti~kite podatoci, mo`e da se istaknat pove}e globalni karakteristiki na obrazovanieto na vozrasnite vo Republika Makedonija: Obrazovanieto na vozrasnite i do`ivotnoto u~ewe vo Republika Makedonija, denes, se vo dlaboka kriza. Op{tite karakteristiki na obrazovanieto na vozrasnite vo Republika Makedonija se: sistemot za obrazovanie na vozrasnite ne e dovolno razvien, izgubena e kulturata na u~ewe kaj naselenieto, ne postoi koordinacija i sorabotka me u partnerite, slaba transparentnost i dostapnost na obrazovnata ponuda, slaba adekvatnost na obrazovnata ponuda vo kontekst na obrazovnite potrebi na naselenieto i op{testvoto, kvalitetot na obrazovnite uslugi e nevoedna~en. Najgolemata koncentracija na korisnicite e naso~ena vo prekvalifikacijata, posetuvawe na kursevite za stranski jazici i kompjuterskata obuka. Obukite koi ovozmo`uvaat zapo~nuvawe na sopstven biznis i vklu~uvawe vo privatniot sektor se dosta atraktivni za vozrasnite no seu{te nemaat zabele`itelen broj na korisnici. Pazarot na provajderi e dosta haoti~en i te{ko dostapen. Dr`avata izdvojuva minimalni finansiski sredstva za ovaa namena, a mo`nostite za sopstveno finansirawe na obrazovanieto od strana na pogolemiot broj na vozrasni se minimalni. Prekvalifikacijata kako posledica na organizirana akcija od strana na dr`avnite organi dominira vo dejnosta na ustanovite za obrazovanie na vozrasnite. U~estvoto, t.e. participacijata na op{testvenite i privatnite pretprijatija vo obukata ili prekvalifikacijata na (ne)vrabotenite vozrasni skoro e minimalna. Obrazovnata mobilnost na vozrasnite vo ramkite na osnovnoto i srednoto obrazovanie e minimalna. Mo`e da se konstatira drasti~no opa awe ne samo na brojot na u~ili{tata za osnovno obrazovanie na vozrasnite tuku i na brojot na posetitelite. Obrazovanieto na vozrasnite na nivo na sredno u~ili{te skoro i da ne postoi vo Republika Makedonija. So ukinuvaweto na srednite ve~erni u~ili{ta za vozrasni (1987 god.) ovoj anga`man na vozrasnite kako dejnost na andrago{kite ustanovi prestana da postoi. Odredeni ~ekori za za`ivuvawe na ovaa dejnost ima vo 1997 godina, kako posledica na potrebata za prekvalifikacija na rabotnicite koi gi izgubile svoite rabotni mesta, po zasluga na privatizacijata na pretprijatijata so op{testven kapital. Motiviranosta na rabotodavcite za obrazovanie i obuka na svoite vraboteni e mnogu niska. Pokraj toa {to vo dr`avata ne postojat stimulativni merki i regulacii za obrazovanie i obuka na vrabotenite (finansiski beneficii, dano~ni olesnuvawa i sl.), me u vrabotuva~ite e dominanten stavot deka investicijata vo obrazovanie i obuka na vrabotenite e neisplativa investicija. Edna od pri~inite za vakvata sostojba e i faktot {to i pokraj toa {to se o~ekuva{e deka stopanstvoto zabrzano }e se dvi`i vo nasoka na na znaewa bazirani rabotni mesta, toa ne se slu~i. Vo vkupniot broj na slobodni rabotni mesta dominiraat onie koi imaat potreba od rabotna sila so niska kvalifikacija (zemjodelstvo, trgovija, tekstilna industrija). Nema naglaseno dvi`ewe na rabotnata sila od sektori so pomal rast kon sektori so povisok 10

11 rast i produktivnost. Procesot na privatizacija koj zasileno se odviva{e vo periodot na tranzicija ne rezultira{e so soodvetna dinamika vo otvoraweto na novi rabotni mesta i kapaciteti koi imaat potreba od rabotna sila so povisoki rabotni kompetencii. Seu{te na pazarot na trudot na cena se starite kvalifikacii koi lesno mo`at da se najdat na pazarot na rabotnata sila. Dr`avnite i privatnite firmi seu{te nemaat razvieno dovolna svesnost za potrebata od obrazovna aktivnost na svoite vraboteni. Dr`avnite firmi akcentot go stavaat na inicijalnata obuka na svoite vraboteni, rakovodej}i se od principot edno obrazovanie za do`ivotno rabotno mesto. Vo privatniot sektor retki se slu~aite koga odredeni firmi sorabotuvaat so univerzitetite i/ili drugi ustanovi za obrazovanie na vozrasnite, so cel zajaknuvawe na kompetenciite na svoite vraboteni. Uspe{en primer se i onie firmi, prete`no vo servisniot sektor, koi se zanimavaat so IKT, imaat izgraden sistem za obuka na svoite vraboteni, dominantno koristej}i gi uslugite na stranski ustanovi za obrazovanie na vozrasnite. Gra anskite zdru`enija, osobeno NVO, dominantno se fokusirani vo neformalniot sektor i, pred se, se zanimavaat so op{toobrazovna i kulturna edukacija na vozrasnite. Nivnata sorabotka so vladinite tela e siroma{na. Me unarodnite zdru`enija/institucii/nvo go pokrivaat formalniot i neformalniot sektor. Vo formalniot sektor dominantno se fokusirani na profesionalnoto usovr{uvawe na vozrasnite (nastavnici, direktori na u~ili{ta, vraboteni vo dr`avnata administracija i dr.) dodeka vo neformalniot sektor se fokusirani na op{toobrazovnoto i kulturnoto obrazovanie na vozrasnite. Specifi~ni karakteristiki na obrazovanieto na vozrasnite vo Republika Makedonija se: 6.1. Politika i zakonodavstvo: tekovna sostojba Vo 2006 godina Sobranieto na Republika Makedonija ja donese Nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto vo Republika Makedonija Kako integralen del od Nacionalnata programata e vklu~ena i Programata za obrazovanie na vozrasnite vo Republika Makedonija vo kontekst na do`ivotnoto u~ewe kako strate{ki dokument. Vo ramkite na Programata definirani se celite na obrazovnata politika vo Republika Makedonija vo nasoka na osnovnata cel podednakva mo`nost za site za steknuvawe na soodvetno kvalitetno obrazovanie i osposobuvawe so znaewa, ve{tini i kompetencii. Vrz osnova na analizata na aktuelnata sostojba, vo Programata bea doneseni i preporaki i toa: formirawe na sovet za obrazovanie na vozrasnite; Formirawe na op{tinski centri za ~ove~ki razvoj preku do`ivotno u~ewe; sozdavawe na sistem za priznavawe na prethodnoto u~ewe; izrabotka na zakon za obrazovanie na vozrasnite; zgolemuvawe na brojot na andrago{ki kadri; javna kampawa za do`ivotno u~ewe. Imaj}i predvid deka golem broj od preporakite se realizirani ili zapo~naa so realizacija vo prethodniot period, a osobeno so donesuvaweto na Zakonot za obrazovanie na vozrasnite i formiraweto na JU Centar za obrazovanie na vozrasnite, sozdadeni se povolni uslovi za celosno realizirawe na Programata. Poradi toa se javi potreba za donesuvawe na Strategija za obrazovanie na vozrasnite za naredniot period. 11

12 Vo januari 2008 godina Sobranieto na Republika Makedonija go donese Zakonot za obrazovanie na vozrasnite. So ovoj zakon obrazovanieto na vozrasnite se definira kako del od edinstveniot sistem na obrazovanieto na Republika Makedonija Ova e prv dokument od vakov vid koj go regulira sistemot za obrazovanie na vozrasnite so {to se popolni prazninata vo delot na neformalnoto obrazovanie koja {to postoe{e vo obrazovaniot sistem vo Republika Makedonija. Prethodno obrazovanieto na vozrasnite be{e regulirano preku zakonskite akti koi se odnesuvaa na formalnoto obrazovanie. Zna~ajna novina vo ovoj Zakon e {to za prv pat se tretira i neformalnoto obrazovanie i u~ewe kako zna~aen del od sevkupnoto obrazovanie na li~nosta. Vo Zakonot e predvideno formirawe na Centar za obrazovanie na vozrasnite kako javna ustanova so zada~a da se usoglasuvaat i integriraat javnite interesi i interesite na socijalnite partneri vo obrazovanieto na vozrasnite vo Republika Makedonija i }e izgradi sistem na obrazovanie na vozrasnite koj }e ovozmo`i vklu~enost i kvalitetno u~ewevo tekot na celiot `ivot za site, a vo koj obrazovnata ponuda }e proizleguva od barawata i potrebite za u~ewe Centar za obrazovanie na vozrasnite Spored Zakonot za obrazovanie na vozrasnite, donesen vo 2008 godina, Vladata na Republika Makedonija donese Odluka za osnovawe na Javna ustanova Centar za obrazovanie na vozrasnite. Misija na Centarot e da vospostavi funkcionalen, sovremen i EU-kompatibilen sistem na obrazovanie na vozrasnite vo kontekst na do`ivotno u~ewe koj {to }e ponudi visokokvalitetno obrazovanie i mo`nosti za steknuvawe na kvalifikacii vo soglasnost so potrebite na naselenieto, zgolemuvawe na vrabotlivosta i pretpriemni{tvoto, potrebite na pazarot na trudot i }e pridonese kon ekonomskiot, socijalniot i li~niot razvoj. Glavni celi na Centarot se da pridonese vo realiziraweto na socio-ekonomskite potrebi na Makedonija, da odgovori na porebite na pazarot na trudot i da pomogne na poednicite vo nivniot li~en razvoj. Centarot za obrazovanie na vozrasnite e javna ustanova za obrazovanie na vozrasnite vo Republika Makedonija, kako posebno pravno lice osnovana od Vladata na Republika Makedonija. Vo Centarot se usoglasuvaat i integriraat javnite interesi i interesite na socijalnite partneri vo obrazovanieto na vozrasnite vo Republika Makedonija. Centarot ja koordinira sorabotkata so me unarodnite institucii i organizacii vo oblasta na obrazovanieto na vozrasnite i do`ivotnoto u~ewe. COV obezbeduva kvaliteten sistem na obrazovanie na vozrasnite vo sklad so evropskite standardi i praktiki preku standardi i kriteriumi koi }e obezbedat kvalitetno obrazovanie na vozrasnite kako formalno taka i neformalno, obezbeduvawe na kvalitetna i konkurentna rabotna sila na pazarot na trudot preku poddr{ka na socijalno partnerstvo... Soglasno so Zakonot za obrazovanie na vozrasnite, Centarot gi vr{i slednite raboti: go razviva obrazovanieto na vozrasnite zaradi usoglasuvawe na potrebite so sovremeniot tehnolo{ki i op{testven razvoj, 12

13 dava poddr{ka na socijalnoto partnerstvo na site nivoa i fazi vo laniraweto, razvojot i realizacijata na obrazovanieto na vozrasnite, go povrzuva obrazovanieto na vozrasnite i rabotata vo kontekstot na do`ivotno u~ewe, razviva evropska orientacija na obrazovanieto na vozrasnite, podgotvuva koncepcija za obrazovanieto na vozrasnite, izgotvuva standardi na zanimawa za programite za obrazovanie na vozrasnite, izgotvuva model na javnova`e~ki programi za obrazovanieto na vozrasnite, vr{i verifikacija na programi za obrazovanie na vozrasnite, izdava katalog na doneseni programi za obrazovanie na vozrasnite i go objavuva na oficijalnata Internet stranica na Ministerstvoto, obezbeduva poddr{ka na obrazovanieto na vozrasnite preku sovetuvawe, instruirawe i mentorirawe na kadarot koj gi realizira programite za obrazovanie na vozrasnite, dava mislewe za ispolnetosta na uslovite na ustanovite i instituciite koi baraat verifikacija za realizirawe na javno priznatite programi za obrazovanie na vozrasnite, izrabotuva standardi za prostor i oprema na ustanovite i instituciite za obrazovanie na vozrasnite, izdava katalog na verificirani i licencirani ustanovi i institucii za obrazovanie na vozrasnite i go objavuva na oficijalnata internet stranica na ministerstvoto; posreduva vo karierniot razvoj i profesionalnata orientacija na u~esnicite vo obrazovanie na vozrasnite, predlaga re{enija za podobruvawe na vrskite pome u formalnoto i neformalnoto obrazovanie, dostavuva godi{en izve{taj do ministerstvoto i Sovetot za realizacija na godi{nite akcioni planovi od strategijata za razvoj na obrazovanieto na vozrasnite, i dostavuva godi{en izve{taj do ministerstvoto za objaveni javni konkursi za dodeluvawe na sredstva za realizacija na programi za obrazovanie na vozrasnite. So Centarot rakovodi direktor a upravuva Upraven odbor sostaven od 11 ~lena i toa: dva ~lena od ministerstvoto nadle`no za obrazovanie, po eden ~len od ministerstvoto nadle`no za trud, Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava, po eden ~len od Stopanskata komora na Makedonija, Sojuzot na stopanski komori na Makedonija i Komorata na zanaet~iite na Makedonija i ~etiri ~lena od redot na stru~nite rabotnici vraboteni vo Centarot. Чlenovite na Upravniot odbor gi imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija Sovet za obrazovanie na vozrasnite Sovetot za obrazovanie na vozrasnite, kako sovetodavno telo e osnovan od Vladata na Republika Makedonija. Sovetot predlaga strate{ki pra{awa koi se odnesuvaat na politikata na razvoj na obrazovanieto na vozrasnite. Sostaven e od 13 ~lena od koi pretsedatel i 12 ~lena, i toa: dva ~lena od redot na ekspertite za obrazovanie na vozrasnite, po eden ~len od ministerstvoto nadle`no za obrazovanie, Biroto za razvoj na obrazovanieto, Centarot za stru~no obrazovanie i obuka, ministerstvoto nadle`no za finansii, mnozinskiot sindikat, Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava, Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija i Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto na Republika Makedonija, kako i po eden ~len od Stopanskata komora na Makedonija, Sojuz na komorite na Makedonija, Komorata na 13

14 zanaet~iite na Makedonija. Vo rabotata na Sovetot u~estvuva i direktorot na Centarot, bez pravo na glas vo odlu~uvaweto. Pokraj toa {to predlaga strategija za razvoj na obrazovanieto na vozrasnite vo kontekst na do`ivotnoto u~ewe do ministerstvoto, Sovetot ima nadle`nost da ja sledi realizacijata na godi{nite akcioni planovi za realizacija na strategijata za razvoj na obrazovanieto na vozrasnite, da predlaga na ministerstvoto nacionalni kvalifikacii i standardi na zanimawa, da predlaga finansirawe na programite za obrazovanie na vozrasnite za koi se obezbedeni sredstva vo buxetot na Republika Makedonija, i vo sorabotka so op{tinite, da dostavuva predlog za razvoj na mre`ata na ustanovite za obrazovanie na vozrasnite do ministerstvoto Finansirawe na obrazovanieto na vozrasnite Soglasno so Zakonot za obrazovanie na vozrasnite, sredstvata za finansirawe i razvoj na obrazovanieto na vozrasnite se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija, od buxetite na edinicite na lokalnata samouprava, od u~esnicite vo obrazovanieto na vozrasnite i od drugi izvori. Od Buxetot na Republika Makedonija se obezbeduvaat sredstva za tro{ocite za izveduvawe na programite za zadol`itelno obrazovanie na vozrasnite i programite za sredno obrazovanie na vozrasnite koi imaat zavr{eno samo osnovno obrazovanie, odnosno drugi programi na obrazovanie, tekovno odr`uvawe na ustanovite za obrazovanie na vozrasnite na koi dr`avata e osnova~ i tro{ocite za sledeweto, unapreduvaweto i razvoj na obrazovanieto na vozarasnite. Sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija se dodeluvaat i na ustanovite, odnosno instituciite za obrazovanie na vozrasnite vrz osnova na javen konkurs koj go raspi{uva Centarot. Od buxetite na edinicite na lokalnata samouprava se obezbeduvaat sredstva za tro{oci povrzani so izveduvaweto na programite vo ustanovite za obrazovanie na vozrasnite na koi edinicata na lokalnata samouprava e osnova~ i tekovno odr`uvawe i investicii vo ustanovite za obrazovanie na vozrasnite na koi edinicata na lokalnata samouprava e osnova~. Sredstvata od buxetite na edinicite na lokalnata samouprava se dodeluvaat i na ustanovite, odnosno instituciite za obrazovanie na vozrasnite vrz osnova na javen konkurs koj go raspi{uva edinicata na lokalnata samouprava Dr`ava, pazar i ponuduva~i na uslugi Soglasno so Zakonot za obrazovanie na vozrasnite, pokraj Centarot za obrazovanie na vozrasnite i Sovetot za obrazovanie na vozrasnite, nadle`ni za obrazovanieto na vozrasnite se i ministerstvoto nadle`no za obrazovanie, ministerstvoto nadle`no za trud, edinicite na lokalnata samouprava i socijalnite partneri. Nadle`nost na Ministerstvoto za obrazovanie e da donese strategija za obrazovanie na vozrasnite i godi{ni akcioni planovi za nejzina realizacija, vrz osnova na predlozi od Sovetot za obrazovanie na vozrasnite. Ministerstvoto vr{i verifikacija i izdava licenci na ustanovite za obrazovanie na vozrasnitei vodi register na verificiranite ustanovi. Pokraj toa, Ministerstvoto donesuva nastaven plan i programi za osnovno, gimnaziskoto i stru~noto obrazovanie na vozrasnite, po predlog na Centarot za obrazovanie na vozrasnite i nacionalni ramkovni nastavni planovi i programi za obrazovanie na vozrasnite. Od Buxetot na Republika Makedonija ministerstvoto obezbeduva sredstva za finansirawe na obrazovanieto na vozrasnite vrz osnova na utvrdenite potrebi na dr`avata, kako i sredstva za 14

15 istra`uvawe i razvoj za potrebite na obrazovanieto na vozrasnite, vo soglasnost so dr`avnite i potrebite na Evropskata Unija. Ministerstvoto za trud ima nadle`nost da gi sogleduva potrebite za prekvalifikacija i dokvalifikacija na kadarot preku analiza na pazarot na trudot i da dostavuva mislewe do Sovetot, da u~estvuva vo podgotvuvaweto i usoglasuvaweto na stru~nite kvalifikacii po standardi, izgotvuvaweto na Listata na standardi na zanimawa i vo organiziraweto na profesionalnoto orientirawe na u~esnicite, a vo sorabotka so Centarot da inicira potrebi od izgotvuvawe na novi stru~ni kvalifikacii po standardi na zanimawa. So pottiknuvawe na decentralizacijata, del od nadle`nostite vo oblasta na obrazovanieto na vozrasnite se dodeleni na lokalnata samouprava. Imeno, Sovetot na op{tinata, odnosno na gradot Skopje vr{i analiza na potrebite na pazarot na trudot na lokalno nivo i gi iska`uva sogleduvawata za potrebite do Centarot, ustanovite za obrazovanie na vozrasnite i instituciite za obrazovanie na vozrasnite, mo`e da osnova ustanovi za obrazovanie na vozrasnite, soglasno so odredbite na ovoj zakon, op{tinski, odnosno centar na Grad Skopje za razvoj na ~ove~kite resursi, dostavuva predlozi do ministerstvoto i do Centarot za potrebite za razvoj na programite za obrazovanie na vozrasnite, donesuva programi za obrazovanie na vozrasnite koi se finansiraat od sredstvata na lokalnata samouprava, obezbeduva sredstva za ustanovite za obrazovanie na vozrasnite na koi im e osnova~, i dostavuva predlozi za upisnata politika vo obrazovanieto na vozrasnite do ministerstvoto. Vo oblasta na obrazovanieto na vozrasnite se pogolemi ovlastuvawa se dodeluvaat i na socijalnite partneri (komorite i mnozinskiot sindikat). Imeno, komorite dostavuvaat predlozi do Centarot za donesuvawe na novi i inovirawe na postoe~kite programi, kako i za izgotvuvawe na novi standardi na zanimawa. Mo`e da osnovaat institucii za obrazovanie na vozrasnite i da donesuvaat programi koi se finansiraat od sredstvata na komorite. Mnozinskiot sindikat dostavuva predlozi za podobruvawe na uslovite za prakti~nata obuka na u~esnicite kaj rabotodava~ite, mo`e da osnova institucii za obrazovanie na vozrasnite i da donesuva programi koi se finansiraat od sredstvata na sindikatot. Precizna analiza na pazarot na davateli i korisnici na obrazovni uslugi vo Republika Makedonija ne postoi. Postojat samo poedine~ni napori od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka za analiza na pazarot na trudot koi se del od sevkupnite zafati za reforma na srednoto stru~no obrazovanie Podatoci, informacii i istra`uva~ka baza Seu{te ne e dovolno razvien informaciskiot sistem za obrazovanieto na vozrasnite koj bi ovozmo`il jasno i transparentno sledewe, vrednuvawe i planirawe vo ovaa sfera. I pokraj toa, vo izminatiot period bea napraveni obidi ovaa sostojba da se podobri. EU proektot za do`ivotno u~ewe izgotvi baza na podatoci za ponuduva~ite na uslugi vo obrazovanieto na vozrasnite. Pokraj toa, soglasno so Zakonot za obrazovanie na vozrasnite, Ministerstvoto nadle`no za obrazovanie vodi centralen registar za verifikacija na ustanovite koi realiziraat javno priznati programi, a op{tinata, odnosno Gradot Skopje vodi op{tinski registar za ustanovite i instituciite koi realiziraat javno priznati i posebni programi za obrazovanie na vozrasnite od svoeto podra~je. Soodveten 15

16 registar i baza na podatoci }e bide izgotven i od Centarot za obrazovanie na vozrasnite. Iako vo Republika Makedonija ne postoi nacionalen sistem za pribirawe na podatoci za u~eweto na vozrasnite, podatocite i informaciite za razvojot na politikite vo obrazovanieto na vozrasnite vo kontekst na do`ivotnoto u~ewe mo`e da se dobijat od nekolku izvori: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija i Anketata na pazarot na rabotna sila izgotveni od Dr`avniot zavod za statistika, Programata za obrazovanie na vozrasnite vo Republika Makedonija vo kontekst na do`ivotnoto u~ewe, Nacionalniot izve{taj na Republika Makedonija od april 2008 godina, izgotven kako prilog kon CONFITEA VI i od drugi analizite i izve{taite na Republika Makedonija do me unarodnite organizacii kade sme ~lenki, kako redovnite izve{tai do instituciite na EU, redovniot dijalog od Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i Pristapnoto partnerstvo, godi{niot izve{taj na Evropskata komisija za napredokot na Republika Makedonija, Izve{taite i uka`uvawata od Evropskata fondacija za obuka (ETF), izve{taite od instrumentite na ON, izve{taite do Sovetot na Evropa pod respektivnite instrumenti, i sekako uka`uvawata tokmu od telata na Sovetot na Evropa, izve{taite od Svetskata banka i dr. 26 Analizata napravena od nevladinata organizacija Mladinski kulturen centar od Bitola Perspektivata i ulogata na nevladiniot sektor vo neformalnoto obrazovanie vo Republika Makedonija i evropskiot kontekst vo ramkite na proektot Prepoznavawe i afirmacija na neformalnoto obrazovanie vo Republika Makedonija Institucii i organizacii Vo Republika Makedonija postojat pove}e vidovi na institucii, koi go so~inuvaat sistemot na obrazovanie na vozrasni. Od edna strana toa se dr`avnite i javnite institucii koi imaat nadle`nosti i se odgovorni za obrazovanieto na vozrasnite vo zemjata: Ministerstvo za obrazovanie i nauka Centarot za obrazovanie na vozrasni Sovetot za obrazovanie na vozrasni Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Nadle`nosti za obrazovanie na vozrasnite imaat i edinicite na lokalnata samouprava i socijalnite partneri. Nacionalna agencija za evropski obrazovni programi i mobilnost vo Republika Makedonija e agencija nadle`na za menaxirawe na Programata za do`ivotno u~ewe (Odluka br.1720/2006/sovet na Evropa) i Programata mladi vo akcija (Odluka br.1719/2006/sovet na Evropa) kako struktura za koordinirano menaxirawe na implementacijata na Programata za do`ivotno u~ewe i Programata mladi vo akcija na nacionalno nivo (Nacionalna Agencija). Agencijata zapo~na so rabota na po~etokot na 2008 i vo golema merka preku obrazovnite programi treba pridonese za razvojot na obrazovanieto na vozrasni i do`ivotnoto u~ewe vo zemjava. Na 1-vi januari 2008 godina oficijalno zapo~na so aktivna rabota Nacionalnata agencija za evropski obrazovni programi i mobilnost, 26 Младински културен центар Битола, Перспективата и улогата на невладиниот сектор во неформалното образование во Република Македонија и Европскиот контекст,

17 Od druga strana toa se ponuduva~ite na uslugi za obrazovanie na vozrasni, koi spored Zakonot za obrazovanie na vozrasni mo`at da bidat javni i privatni ustanovi za obrazovanie na vozrasnite, instituciite za obrazovanie na vozrasnite, centrite za usovr{uvawe, rabotodava~ite i socijalnite partneri, zdr`enija na gra ani ili individualnite obu~uva~i. Od postojnite davateli na obrazovanie na vozrasnite mo`at da se izdvojat: javni i privatni specijalizirani institucii za obrazovanie na vozrasnite: rabotni~ki univerziteti, obrazovni konsultantski firmi, centri za obuka, centri za stranski jazici, centri za kompjutersko obrazovanie, centri za sovetodavna rabota, osnovni u~ili{ta za obrazovanie na vozrasnite, sredni u~ili{ta; sindikati; komori i asocijacii; agencii za vrabotuvawe; profesionalni tela; univerziteti; nevladinite organizacii. 27 Postojat i drugi institucii i organizacii, koi pokraj glavnite dejnosti imaat odredeni aktivnosti od oblasta na obrazovanie na vozrasni kako {to se: Biblioteki, muzei, izdava~ki ku}i, kulturni centri, televizii, radija itn. Isto taka i pogolemi privatni firmi za svoite vraboteni nudat organizirani obuki ili drugi formi za ponatamo{no obrzovanie. Edna od celite na ovaa strategija e da ovozmo`i razvoj na postoe~kite instituciite za obrazovanier na vozrasni kako i da go pottikne i poddr`i formiraweto na novi vo regionite kade {to ima potreba od vakvi institucii. IX 6.8. U~esnici i uslugi U~esnici vo programite za obrazovanie na vozrasni spored Zakonot za obrazovanie na vozrasni mo`e da bidat lica koi imaat navr{eno 15 godini i gi ispolnuvaat drugite uslovi propi{ani so programata. Postojat samo odreden broj na statisti~ki podatoci za formalnoto obrazovanie na vozrasni, dodeka neformalnoto obrazovanie ne potkrepeno so relevantni statisti~ki podatoci. Poradi toa ne mo`e da se napravi analiza i da se ima jasna slika vo ovoj del na obrazovnata praktika. Vo osnovnoto obrazovanie na vozrasnite evidenten e pad spored brojot na u~esnici vo ovoj vid na obrazovanie (Tabela 1). Tabela 1: Brojot na u~ili{ta, paralelki, opfateni u~enici i nastavnici vo osnovnoto obrazovanie na vozrasni Godina U~ili{ta Paralelki U~enici Nastavnici 1996/ / / / / / Национална програма за развој на образованието во Република Македонија , Министерство за образование и наука,

18 2002/ / Izvor: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Republi~ki zavod za statistika Pogolemiot broj na vozrasni u~esnici vo srednoto obrazovanie se zapi{ale na poatraktivni programi i zanimawa, koi }e im ovozmo`at vrabotuvawe. Taka na primer najgolem broj na u~esnici se zapi{ale vo stru~noto specijalisti~ko trigodi{no i ~etirigodi{no obrazovanie, a poatraktivni struki se: elektro, ma{inska, soobra}ajna, trgovska, ugostitelska i zdravstvena. U~estvoto vo Rabotni~kite i Narodnite univerziteti, koi nudat razli~ni obrazovni programi za vozrasni e vo evidentno opa awe (Tabela 2).Najgolem broj na u~esnici vo poslednite godini se bele`at vo nastavata po stranski jazici i informatika. Tabela 2: Rabotni~ki unverziteti vo Republika Makedonija i nivni aktivnosti Br Rabotni~ki unverziteti vo Republika Makedonija Broj na vraboteni Seminari i kursevi 18 U~esnici koi posetuvale kurs ili seminar Skopje Berovo Bitola Veles Gevgelija Gostivar Kavadarci Ki~evo Ko~ani Kriva Palanka Kumanovo Negotino Ohrid Prilep Probi{tip Radovi{ Sveti Nikole Strumica Tetovo [tip Izvor: Dr`aven Zavod za Statistika na RM,, Statsti~ka godi{na kniga na RM, 2000; Zdru`enie na Rabotni~ki Univerziteti na RM, 2002 Pokraj ve}e spomenatite ekonomski pri~ini na vakviot trend na namaluvawe na u~esnicite vo ovie institucii golemo vlijanie ima i formiraweto na pogolem broj na privatni organizacii i firmi, koi se zanimavaat so ovaa dejnost. Isto taka golem broj na najrazli~ni obuki se sproveduvaat preku AVRM (za nevraboteni lica), nevladiniot sektor i me unarodnite institucii i organizacii. Uslugite koi gi nudat ponuduva~ite na obrazovanie na vozrasni opfa}aat po{irok spektar na obrazovni programi od oblasta na op{toto, stru~noto, kulturnoto, gra anskoto obrazovanie kako i od oblasta na nau~noto dousovr{uvawe. Formite i traeweto na obrazovanieto isto taka se mnogu razli~ni, na primer postojat programi i obuki koi traat nekolku godini pa i takvi, koi traat eden do dva ~asa. Naj~esti