12.4 Hiperboloidni zap~esti parovi

Препис

1 1.4 Hiperboloini ap~esti parovi Hiperboloini ap~esti parovi Hiperboloinite parovi pretstavuvaat kineati~ki parovi ~ii oski na vrtewe se rainuvaat vo prostorot po agol Σ 0 onosno Σ π. Kineati~kite povr{ini na hiperboloinite ap~esti parovi so neproenliv prenosen onos se enogrankovi rotacioni hiperboloii opi{ani okolu oskite na rotacija {to se rainuvaat, so grlo vo to~kata na aeni~kata norala na vete oski (sl.1.55). II kineati~ka oska Σ I centralen par Sl.1.55 Rotacioni hiperboloii na spregnat hiperboloien ap~est par Kineati~kite hiperboloii se opiraat po ol`inata na aeni~kata pravoliniska ivonica, {to istovreeno pretstavuva kineati~ka oska. Dvata hiperboloia se trkalaat een po rug vo pravec noralen na kineati~kata oska, a istovreeno se ligaat vo pravec na kineati~kata oska. Spregnatite hiperboloii bi o`ele a se iskoristat kako fakti~ki ap~enici na koe i a bilo esto, so toa {to }e se iskoristat sao tesni elovi na hiperboloiite. Porai problei vo iealno to~nata irabotka (profilirani gloala), hiperboloinite ap~enici ne se irabotuvaat vo to~niot geoetriski oblik. Vakvite naerni otstapuvawa {to se pravat

2 356 1 Prenosnici arai poenostavuvawe na irabotkata se vo tolku pogolei vo kolku {to e naabuvaweto poaleku o grloto i vo kolku ap~enicite se po{iroki. Taka, vo praktikata se koristi elot okolu grloto na hiperboloiite, pri {to takviot par se iveuva kako cilinri~en, a parovite {to se poaleku o grloto se iveuvaat kako koni~ni ap~esti parovi (sl.1.51). Taka spore oblikot na apcite i polo`bata na spregnatite ap~enici, hiperboloinite ap~esti parovi o`at a biat: evolventni, specijalni, hipoini i pol`avesti. Hipoinite ap~esti parovi se obivaat so aproksiacija na oale~enite elovi o grloto na hiperboloiite so poprosta a iveba koni~na fora i irabotka na koni~ni ap~esti parovi. Bokovite o apcite iaat sli~en oblik na bokovite o apcite na koni~nite ap~enici so krivi apci i e u niv ne o`e a se abele`i nekakva viuelna ralika. Oskite na vrtewe o`at a se vkrstuvaat po agol Σ 0 o, no naj~esto se vkrstuvaat po agol Σ = 90 o. Najgolea priena iaat vo avtoobilskata inustrija, kae {to so aena na koni~niot so hipoien ap~est par se ovoo`uva spu{tawe na te`i{teto na voiloto, so {to istoto stanuva postabilno. Tie se prienuvaat i vo alatnite, tekstilnite, ruarskite, grae`nite i rugite viovi a{ini. Vo prool`enie, vo kratki crti, }e stane bor sao a pol`avestite ap~esti parovi Pol`avesti ap~esti parovi Pol`avestiot ap~est par e hiperboloien par ~ii oski o`e a se vkrstuvaat po proivolen agol Σ 0 o, no naj~esto e Σ = 90 o. Obi~no, pogonskoto trkalo e pol`avesta avrtka (pol`av), a gonetoto e pol`avest ap~enik (pol`avnik), ~ija fora e prisposobena na onaa na pol`avot. Naj~esto se vr{i saluvawe na a~estenosta na vrte`ite o pogonskoto na gonetoto trkalo (reukcija), a nogu retko se vr{i ultiplikacija t.e. goleuvawe na vrte`ite na pol`avot koga vete trkala gi aenuvaat ulogite; pogonsko e pol`avnikot, a goneto trkalo e pol`avot. Pol`avestiot prenosnik pretstavuva spreg o avrtka i navrtka vo koj pol`avot naj~esto e iraboten vo fora na navoj sli~en na trapeniot, a pol`avnikot pretstavuva bir na segenti o navrtki po obeot na trkaloto, {to se sao eluno spregnati so navojot na pol`avot.

3 1.4 Hiperboloini ap~esti parovi 357 Spore forata na teenata i pono`nata povr{ina na pol`avot, pol`avestite ap~esti parovi o`at a biat: cilinri~ni (sl.1.56) ili globoini (sl.1.57), pri {to pol`avnikot re~isi reovno se iveuva globoien, a retko kako cilinri~en ap~enik so helikoini apci. pol`avnik f a b a ha hf a1 f1 1 = 1 pol`av b1 esna navojnica Sl.1.56 Cilinri~en pol`avest par b - pol`avnik f a a f1 1 a1 b1 - esnoo pol`av Sl.1.57 Globoien pol`avest par So ogle na toa {to globoinite pol`avi te{ko se irabotuvaat, naj~esto se vo priena cilinri~nite pol`avesti parovi. Globoinite pol`avesti parovi ovoo`uvaat prenos na pogolei optovaruvawa, a iaat

4 358 1 Prenosnici i pogole stepen na iskoristuvawe kako i pogole vek na traewe vo onos na cilinri~nite pol`avesti parovi. Vo onos na rugite prenosnici, kaj pol`avestite prenosnici o`e a se postignat pogolei prenosni onosi {to vo noralni priliki ostignuvaat i o i = 80, a pri specijalni konstruktivni re{enija i o Prenosen onos kaj pol`avestite parovi So rotacijata na pol`avot okolu sopstvenata oska oa a o aksijalno poestuvawe na negovite profili, taka {to spregnuvaweto na pol`avot i pol`avnikot o kineati~ka glena to~ka o`e a se ragleuva kako spregnuvawe na raninski cilinri~en par, pri {to pol`avot ja ia ulogata na ap~estata letva, a pol`avnikot na ap~enikot. Vakviot cilinri~en par se narekuva ekvivalenten raninski cilinri~en par pri {to poelbenata ranina, onosno poelbenata prava na pol`avot i poelbeniot cilinar, t.e poelbeniot krug na pol`avnikot se trkalaat een po rug be ligawe o kae {to proileguva eka perifernite brini na opirnite to~ki o profilot na pol`avot i pol`avnikot se enakvi, pa o`e a se napi{e: v x 1 p = p x1 = p = v = pri {to v x1 e aksijalna brina na opirnata to~ka na pol`avot; n 1 e a~estenost na vrte`ite na pol`avot; p e ô na navojnicata na pol`avot; 1 e broj apci (ôovi) na pol`avot; p x1 e aksijalen ~ekor na pol`avot; n e a~estenost na vrte`ite na pol`avnikot; p e poelben ~ekor na pol`avnikot; e broj apci na pol`avnikot; v e periferna brina na opirnata to~ka na pol`avnikot. Za vrenosta na prenosniot onos kaj pol`avestite parovi pri p = p x1, spore se obiva n i = 1 = 1.156

5 1.4 Hiperboloini ap~esti parovi 359 Brojot apci (ôovi) na pol`avot naj~esto inesuva 1 = 1 o 4. Vrskata poe u sreniot pre~nik na pol`avot 1 i ôot na navojnicata na pol-`avot p e prika`ana na sl.1.58, γ p Sl.1.58 Ravien oblik na srenata navojnica na pol`avot o kae o`e a se napi{e p p x1 tg γ π = = = = 1 π 1 π 1 π pa a pre~nikot na sreniot krug na pol`avot se obiva iraot 1 = = q tg γ kae {to q = - broj na oblikot na pol`avot ~ii stanarni vrenosti se aeni tg γ vo tab.1.14 i - stanaren oul na pol`avestiot par ~ii vrenosti se aeni vo ista-ta tabela. Za obeot na poelbeniot krug na pol`avnikot o`e a se napi{e iraot O = π = p o kae a poelbeniot krug na pol`avnikot se obiva sleniot ira p = = π taka {to a prenosniot onos kaj pol`avestite parovi va`i i sleniot obraec π π i = = = = = tg γ tg γ π tg γ p π 1 1

6 360 1 Prenosnici Tab.1.14 Stanarni broevi na oblikot na pol`avot i stanarni ouli I stepen na 8,0 10,0 1,0 16,0 0,0 prioritet II stepen na 7,0 9,0 11,0 14,0 18,0 prioritet q [] 1,00 1,5 1,50,00, Glavni ienii na pol`avestite parovi Pokraj poelbenite krugovi na pol`avot (1.158) i na pol`avnikot (1.160), rugite pre~nici se opreeluvaat spore slenite irai: - a teenite krugovi onosno cilinri a1 = 1 + = ( q + ) i a = + = ( + ) a pono`nite krugovi onosno cilinri f 1 = 1 ( 11, o 13, ) = [ q ( 11, o 1, 3 )] f = ( 11, o 13, ) = [ ( 11, o 1, 3 )] kako i e uoskinoto rastojanie 1 + q + q + a = = = Dol`inata na pol`avot se presetuva spore pribli`nata forula b 1, a {iro~inata na pol`avnikot isto taka spore pribli`nata forula 3,00 4,00 5,00 6,00 8,00 10,0 1,0 16,0 0,0 b ( 0, 5 + q 1 ) Na krajot o ova ilagawe e potrebno a se napoene eka site naveeni irai va`at vo naj~estite slu~ai koga oskite na vete trkala se rainuvaat po agol Σ = 90 o i koga naabenite venci na vete trkala se iveeni be poestuvawe na profilite (vii [6]). Za a ne oje o oslabuvawe na pre~nikot na vratiloto, potrebno e a se voi setka pono`niot pre~nik na pol`avot f1 a ne bie poal o pre~nikot na vratiloto na toa esto. Zna~eweto na site ienii na pol`avestiot par se prika`ani na sl.1.56 i sl.1.57.

7 1.4 Hiperboloini ap~esti parovi Fora i poelba na bokovite o apcite na pol`avot Kako {to e ve}e naveeno, bokovite o apcite na pol`avot se elovi o helikoini povr{ini, ~ij oblik avisi o na~inot na irabotka, t.e. o forata na alatot, negovata polo`ba i vi`eweto vo onos na pol`avot. Spore forata na helikoiot, kako i spore na~inot na irabotka, kaj pol`avestite parovi se ralikuvaat nekolku stanarni tipovi pol`avi i toa: ZA (Archie -ov) Archie -ovio pol`av nao a naj~esta priena. Aksijalniot profil se sostoi o pravi linii, a presekot na bokot o pol`avot so ranina noralna na negovata oska ava Archie -ova spirala. ZI (evolventen) Bokovite o apcite se vo fora na evolventen helikoi kako i bokovite o apcite na cilinri~nite ap~enici so kosi apci, i ZK i ZN tipovite pol`avi kaj koi aksijalnite profili i se krivi linii Oliki i priena na pol`avestite parovi Kako {to e ve}e naglaseno, pol`avniot prenosnik se upotrebuva, glavno, kako reuktor i retko kako ultiplikator, biej}i agubite se na~itelni, a navojnicata na pol`avot ora a bie nogu strna. Potrebata o nogu gole prenosen onos (na i = 8 pa i o i = 300) iktira prvenstveno priena na pol`avestite ap~esti parovi, kaj koi se obivaat i najali gabaritni ienii na prenosnikot. Vakvite prenosnici se olikuvaat so ranoerna, irna i tivka rabota be uari, a {uovite se nena~itelni. Kako neostatoci na pol`avestite prenosnici o`at a se setaat: te{kata i precina irabotka, onta`ata i intenivnoto atopluvawe pri rabotata pri {to ~esto se javuva potreba o ralani sistei, kako i ograni~enosta na silinata {to o`at a ja prenesat (o 100 kw). Pokraj toa, goleoto triewe osetno go naaluva stepenot na iskoristuvaweto koj obi~no se vi`i o η = 0,75 o η = 0,9, koj{to e na~itelno poniok vo onos na site rugi ap~esti prenosnici, kako posleica na relativno goleoto atopluvawe na prenosnikot. Pol`avestite prenosnici nao aat {iroka priena vo a{inograbata i toa kaj voilata, igalkite, alatnite a{ini, elnicite i rugi.

8 36 1 Prenosnici 1.5 Stepen na iskoristuvaweto kaj ap~estite parovi Pri rabota na ap~estite parovi sekoga{ ia ligawe vo raijalen pravec, pri {to apcite se agrevaat i abat. Porai vakvoto ligawe el o silinata se tro{i na sovlauvawe na trieweto, pri {to se pretvora vo toplotna energija. Dokolku ap~estite parovi se potopeni vo aslo, el o energijata se tro{i i na sovlauvawe na otporite o triewe poe u ap~enicite i asloto a poa~kuvawe. Spore toa, vrenosta na stepenot na iskoristuvawe i kaj ap~estite prenosnici se presetuva spore ve}e ponatiot ira P η = P1 pri {to e silina na pogonskoto i P 1 P e silina na gonetoto vratilo. Postoe~kite epiriski ravenki a presetka na stepenot na iskoristuvawe na ap~estite parovi avaat sao nivni pribli`ni vrenosti. Opreeluvawe na to~nata vrenost na stepenot na iskoristuvawe kaj ap~estite parovi ne e o`no biej}i koeficientot na triewe μ se ibira so pribli`ni vrenosti, a te{ko o`e a se opreeli i to~noto vlijanie na poa~kuvaweto vr negovata vrenost. Zatoa analiti~kite etoi a opreeluvawe na negovata vrenost se sao pribli`ni. Vistinskata vrenost na stepenot na iskoristuvawe o`e a se obie sao so erewe na vrenosta na vlenata i ilenata silina na iveen konkreten ap~est par i kako vistinska va`i sao a toj par. Inaku, so erewa na iveeni prosti (enostepeni) ap~esti prenosnici se obieni slenite vrenosti: η = 0, 95 o 0, 99 a bruseni i lepuvani i η = 0, 9 o 0, 94 a gloani i renosuvani apci na ap~enicite. Pogoleite vrenosti se eaat a poobro iraboteni i obro poa~kani apci. Po poolga rabota koga apcite nogu }e se iabat, vrenosta na stepenot na iskoristuvaweto na takviot ap~est par o`e a pane uri i o η = 0,85.