HEMIJA MATURA ISPITNA PROGRAMA GIMNAZISKO OBRAZOVANIE SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

Препис

1 HEMIJA Skopje, 2007 MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO SEKTOR ZA VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE DR@AVNA MATURA ISPITNA PROGRAMA GIMNAZISKO OBRAZOVANIE SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

2 MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO SEKTOR ZA VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE ISPITNA PROGRAMA HEMIJA DR@AVNA MATURA VO GIMNAZISKOTO I VO SREDNOTO STRU^NO OBRAZOVANIE Ispitnata programa po hemija za dr`avna matura vo gimnaziskoto i vo srednoto stru~no obrazovanie e donesena so re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka vo noemvri, 2007 godina.

3 1. VOVED Ispitnata programa e osnoven dokument na koj se bazira maturskiot ispit po hemija i ima za cel da gi informira u~enicite, nastavnicite i roditelite za site elementi na maturskiot ispit. So programata se utvrduva sodrìnata, opisot na ispitot i na~inot na ocenuvawe na maturskiot ispit po hemija vo srednoto obrazovanie. Ispitnata programa se temeli na nastavnite programi po hemija za I, II i III godina za gimnaziite (za stru~nite I, II ) godina) koga hemijata se izu~uva kako zadolìtelen predmet i nastavnata programa od IV godina gimnazija za hemijata kako izboren predmet, odnosno III i IV godina za stru~nite u~ili{ta. Ispitnata programa gi sodrì slednite komponenti: - Op{ta cel na ispitot - Sodrìna na ispitot - Specifikacija na podra~jata i sposobnostite - Konkretizacija na celite - Specifikaciska mreà na ispitot - Opis na ispitot - Na~in na ocenuvawe 1

4 2. OP[TA CEL NA ISPITOT Cel na ispitot po hemija e da se proveri dali u~enikot poseduva znaewa koi }e mu ovozmoàt da go prodolì obrazovanieto na visokoobrazovnite institucii i kakva e negovata osposobenost da gi primenuva steknatite znaewa i umeewa vo sekojdnevniot ìvot. Za da go poloì ispitot u~enikot treba: - da poseduva znaewa i umeewa od osnovite na hemijata; - da go razbira zna~eweto na osnovnite hemiski poimi, logi~ki da rasuduva i da vospostavuva odnosi me u oddelni podra~ja, poimi, procesi i sl.; - da go primenuva znaeweto od hemijata vo razli~en i soodveten kontekst; - da ima sposobnost da sostavi algoritam za re{avawe na zada~i i problemi od razli~ni oblasti na hemijata. 2

5 3. NA ISPITOT 3.1. Specifikacija na podra~jata (sodrìnite) i sposobnostite Vo ispitnata programa se opfateni slednive podra~ja (P): P1: Struktura na materijata P2: Osnovni tipovi na neorganski soedinenija P3: Hemiski procesi P4: Organska hemija P5: Osnovi na biohemijata P6: Hemisko smetawe Sposobnostite (S) koi{to treba da gi poseduva u~enikot se grupirani vo tri kategorii: S1: da poznava i razbira poimi, fakti, zakonitosti i procesi (prepoznava, nabrojuva, locira, imenuva, definira, ozna~uva, razlikuva, podreduva, sporeduva, grupira i dr.); S2: da primenuva poimi, fakti i zakonitosti na konkretni primeri, vo druga situacija i kontekst (re{ava ednostavni zada~i, klasificira, primenuva, odreduva, opredeluva, presmetuva, transformira, objasnuva, naveduva primer, voo~uva, povrzuva, dopolnuva, pretstavuva - hemiska formula, hemiska ravenka, podatoci vo tabela i grafik, evidentira, ~ita podatoci od grafik i perioden sistem i dr.); S3: razmisluva logi~ki i sistemski, re{ava zada~i i problemi od oblasta na hemijata od posloèn karakter (vospostavuva vrski i odnosi, postavuva algoritam, organizira i analizira podatoci spored opredeleno barawe, izveduva zaklu~ok, dokaùva, pretpostavuva, vrednuva i sl.). 3

6 3.2. Konkretizacija na celite (znaewata i sposobnostite) po podra~ja PODRA^JE 1: STRUKTURA NA MATERIJATA Sodr`ina 1. STRUKTURA NA ATOMOT 2. HEMISKI VRSKI 3. PERIODEN SISTEM NA ELEMENTITE - Zakonitosti vo menuvaweto na svojstvata na elementite vo periodniot sistem - Klasi na s, p, d i f elementi Znaewa i sposobnosti U~enikot treba: - da gi definira osnovnite poimi od temata (atom, molekula, jon, katjon, anjon, element, soedinenie, fundamentalni ~esti~ki, proton, neutron, elektron, atomski broj, masen broj, nuklid, izotopi, izobari, kvantni broevi, atomska orbitala, elektronska konfiguracija, elektronegativnost, valentnost, jonska vrska, kovalentna vrska, princip na Hajzenberg i princip na Pauli); - da gi poznava oznakite na kvantnite broevi i zna~eweto na cifrite i bukvite pri dadena elektronska konfiguracija na elementot; - da prepoznava vid na hemiska vrska; - da razlikuva izotopi i izobari, kvantni broevi, vidovi na hemiski vrski, soedinenija spored tipot na vrskata, tipovi na hibridizacii; - da opredeluva broj na protoni, neutroni i elektroni vo atomot na elementot ako e poznat atomskiot i maseniot broj; valentni elektroni ako e poznata elektronskata konfiguracija ili atomskiot broj na elementot; valentnost od dadena formula; mestoto na elementot vo periodniot sistem (grupata i periodata) od dadena elektronska konfiguracija ili reden broj; - da koristi podatoci za element od periodniot sistem; Hundovo pravilo pri popolnuvawe na atomski orbitali; - da ja objasnuva podelbata na elementite vo klasi i svojstvata na elementite od ista grupa kako posledica na brojot na valentnite elektroni; - da pretstavuva elektronska konfiguracija na atomi; hemiski vrski so Luisovi formuli i so atomski orbitali; - da gi pretstavuva so formuli tipi~nite soedinenija na elementite (Na, Ca, Al, C, Si, P, N, S, Cl, Cu, Fe, Cr, Mn) od dadena grupa i, so hemiska ravenka, karakteristi~nite reakcii; - da go voo~uva i da go objasnuva periodi~noto izmenuvawe na svojstvata na elementite po grupi i po periodi; - da go predviduva vidot na hemiskite vrski koi mo`e da gi gradi atomot na elementot i vrednostite na oksidacionite broevi vo zavisnost od negovata elektronska konfiguracija. 4

7 PODRA^JE 2: OSNOVNI TIPOVI NA NEORGANSKI SOEDINENIJA Sodr`ina 1. OKSIDI 2. KISELINI 3. HIDROKSIDI 4. SOLI Znaewa i sposobnosti U~enikot treba: - da gi definira osnovnite poimi od temite: Oksidi, Kiselini, Hidroksidi, Soli spored hemiskiot sostav, svojstvata i teorijata na elektrolitnata disocijacija; - da razlikuva vid na soedinenie ako e dadena formula ili ime; - da pretstavuva so hemiska formula soedinenie ako e poznato imeto ili negoviot sostav i valentnostite na elementite; - da povrzuva hemiska formula so imeto na soedinenieto; - da pretstavuva so hemiski ravenki: osnovni reakcii za dobivawe na soedinenija, reakcii od osnovnite svojstva na soedinenijata i reakcii na posledovatelni procesi; - da predviduva i podreduva po logi~ki redosled hemiski reakcii; element (metal - nemetal), oksid (metalen - nemetalen), hidroksid (kiselina) i sol; - da popolnuva {ema za redosled i odvivawe na hemiski reakcii. 5

8 PODRA^JE 3: HEMISKI PROCESI Sodrìna 1. VOVED VO HEMISKITE PROCESI - Osnovni poimi i klasifikacija na hemiskite reakcii 2. KINETIKA NA HEMISKITE REAKCII - Brzina na promena na koncentracijata i faktori koi vlijaat na brzinata - Kataliza 3. HEMISKA RAMNOTE@A - Sistemi, vidovi i svojstva - Hemiska ramnoteà i konstanta na hemiska ramnoteà - Princip na [atelje i Braun 4. PROTOLITI^KI PROCESI - Disperzni sistemi - Jonski reakcii - Protoliti - Hidroliza i rn 5. REDOKS PROCESI - Redoks procesi - osnovni poimi - Izramnuvawe na ravenki na redoks reakciite - Elektrohemiski procesi Znaewa i sposobnosti U~enikot treba: - da gi definira osnovnite poimi od temata (hemiska reakcija, reaktanti, produkti, povratna i nepovratna reakcija, endotermni procesi, egzotermni procesi, katalizatori, protoliti, proton-donor, proton-akceptor, amfiprotolit, bren{tedovska kiselina i baza, jonski proizvod na vodata, vodoroden pokazatel (ph), elektroliti, disperzen sistem, rastvor, oksidacija i redukcija, redoks proces, oksidaciono sredstvo i redukciono sredstvo, elektrohemiski element, galvanski elementi, elektroliza); - da prepoznava vid na hemiska reakcija od dadena ravenka (soedinuvawe, razloùvawe, zamena, dvojna razmena, redoks reakcii); - da ja objasnuva zavisnosta na brzinata na reakcijata od temperaturata i od koncentracijata; zna~eweto na poimite elektrohemiski procesi i polureakcii; zavisnosta na rastvorlivosta od temperaturata; - da opredeluva konjugiran par na kiselina i baza, oksidacioni broevi, broj na primeni i ispu{teni elektroni, oksidaciono i redukciono sredstvo, produkti na elektrodi; - da razlikuva povratna od nepovratna reakcija kaj jonski reakcii, egzotermna od endotermna reakcija, protolit od neprotolit, kiselina od baza, }elija za elektroliza od galvanski element; disperzni sistemi spored goleminata na ~esti~kite na dispergiranata faza; - da izramnuva hemiski ravenki na redoks reakcii so upotreba na elektronska {ema; - da re{ava problem koristej}i elektrohemiska niza na metalite; kako i ednostavni zada~i so ph i c(h) + ; - da pi{uva hemiski ravenki na jonski reakcii vo molekulska, polna jonska i jonska forma; - da predviduva rn na sredina pri hidroliza na dadena sol; pomestuvawe na hemiska ramnoteà koristej}i princip na Le [atelje i Braun; - da vospostavuva vrska pome u elektronskata konfiguracija na elementot, mestoto vo periodniot sistem, vrednostite na oksidacionite broevi i oksidacionoredukcionata sposobnost. 6

9 PODRA^JE 4: ORGANSKA HEMIJA Sodr`ina 1. OSNOVNI POIMI - Struktura na jaglerodniot atom i organskite soedinenija - Klasifikacija na organskite reakcii i na organskite soedinenija 2. JAGLEVODORODI - Alkani - Alkeni - Alkini - Areni 3. SOEDINENIJA SOSTAVENI OD JAGLEROD, VODOROD I KISLOROD - Alkoholi - Aldehidi - Ketoni - Karboksilni kiselini Znaewa i sposobnosti U~enikot treba: - da gi definira osnovnite poimi od temata: organska hemija, supstrat, reagens, hibridizacija, izomerija (vidovi), funkcionalni grupi, homologija, homologni redovi, alkani, alkeni, alkini, areni, aromati~ni soedinenija, supstitucija, adicija, hidrogenizacija, hidratacija, polimerizacija, radikal, alkohol, aldehid, keton, karboksilna kiselina, ester, esterifikacija, sapunifikacija; - da razlikuva vid na soedinenie spored sostav i funkcionalna grupa (grupi), vid na hemiska reakcija od hemiska ravenka, alkil od aril radikal, tip na izomerija od formula, vid na formula i vid na C-atomi; - da poso~uva reakcii za doka`uvawe na dadena funkcionalna grupa; - da pretstavuva so hemiska formula soedinenie ako e poznato imeto i obratno; so hemiski ravenki osnovni reakcii za dobivawe na soedinenijata i reakcii od osnovnite svojstva na soedinenijata; - da opredeluva pripadnost na soedinenie na opredelena klasa od dadena formula ili ime; - da povrzuva hemiski sostav na soedinenie, ime, hemiski svojstva i zna~ewe i upotreba; - da sporeduva fizi~ki svojstva na razli~ni klasi soedinenija i da izveduva zaklu~oci; - da predviduva i podreduva po logi~ki redosled hemiski reakcii za dobivawe ili svojstva na soedinenija od razli~ni klasi; - da poznava i primenuva pravila za nomenklatura na soedinenijata po IUPAC i trivijalni imiwa na osnovnite pretstavnici od oddelnite grupi na soedinenija. 7

10 PODRA^JE 5: OSNOVI NA BIOHEMIJATA Sodr`ina 1. JAGLEHIDRATI 2. LIPIDI 3. PROTEINI 4. VITAMINI, ENZIMI Znaewa i sposobnosti U~enikot treba: - da prepoznava amino grupa, aminokiselina, peptidna vrska, protein, lipid i jaglehidrat od formula; - da razlikuva mast, maslo i belkovina spored sostavot i svojstvata; jaglehidrati spored razli~ni klasifikacii; vitamini spored rastvorlivosta; - da interpretira zna~ewe na poimi: biohemija, biosoedinenija, metabolizam, hiralen jagleroden atom, opti~ka izomerija, jaglehidrati, aldozi, ketozi, monosaharidi, disaharidi, polisaharidi, oznaki (+) i (-), (L, D), α i β kaj jaglehidratite, lipidi (mast i maslo), belkovini, aminokiselini, koagulacija, denaturirawe, vitamini i enzimi; - da prepoznava mono i disaharidi spored racionalna formula, molekulska formula na polisaharid; - da pretstavuva so hemiski ravenki karakteristi~ni reakcii (hidroliza i oksidacija kaj {e}eri, hidrogenizacija na maslo, formirawe na dipeptid i hidroliza); - da opredeluva hiralni jaglerodni atomi vo sostav na monosaharidi i vid na izomerija na soedinenie od formula; - da poso~uva reakcii za doka`uvawe na glukoza, skrob, belkovini i dvojni vrski vo sostav na maslo. 8

11 PODRA^JE 6: HEMISKO SMETAWE Sodrìna 1. VELIÎNI I EDINICI 2. PRESMETUVAWA OD BROJNOST NA ÊSTI^KI I VRZ OSNOVA NA HEMISKA FORMULA I RAVENKA 3. ZADAÎ OD RASTVORI Znaewa i sposobnosti U~enikot treba: - da gi poznava i razlikuva veli~inite i edinicite i nivnite oznaki potrebni vo hemiskite presmetuvawa i formuli za opredeleni presmetuvawa; - da razlikuva relativna molekulska od molarna masa; - da presmetuva relativna molekulska i molarna masa na soedinenie; - da evidentira podatoci i da postavuva algoritam za re{avawe na zada~ata; - da re{ava zada~i od razli~ni oblasti (presmetuvawe na: broj na atomi, broj na molekuli, molovi; opredeluvawe na formula ako e poznat udel na elementi; udel na element vo soedinenie; odnosi; zada~i od hemiska ravenka; od rastvori - izrazuvawe na sostav na rastvorite preku udeli, koncentracii, masa, volumen; presmetuvawe na rn i s(n) + ); - da go pretstavi rezultatot so soodvetna veli~ina i edinica; - da vospostavuva vrska pome u oddelni veli~ini i toa da go primenuva za presmetuvawa vo razli~ni podra~ja od hemijata. 9

12 4. SPECIFIKACISKA NA ISPITOT Specifikaciskata mreà na maturskiot ispit opfa}a procentualna zastapenost na podra~jata - P i sposobnostite - S vo maturskata programa, spored brojot na bodovite koi moè da se osvojat na testiraweto po hemija za sekoe podra~je i sekoja sposobnost. Po sogleduvawata na predmetnata komisija za maturskiot ispit, mo`ni se mali otstapuvawa. Sposobnosti P o d r a ~ j a P 1 P 2 P 3 P 4 P 5 P 6 ZASTAPENOST (%) S 1 50 S 2 35 S 3 15 ZASTAPENOST (%) S 1 - poznava i razbira poimi, fakti, zakonitosti i procesi; S 2 - primenuva poimi, fakti i zakonitosti na konkretni primeri, vo druga situacija i kontekst; S 3 - razmisluva logi~ki i sistemski, re{ava zada~i i problemi so posloèn karakter. P 1 - Struktura na materijata P 2 - Osnovni tipovi na neorganski soedinenija P 3 - Hemiski procesi P 4 - Organska hemija P 5 - Osnovi na biohemijata P 6 - Hemisko smetawe 10

13 5. OPIS NA ISPITOT Ispitot po predmetot hemija se izveduva po pismen pat, ima eksteren karakter i se sostoi vo re{avawe na test. Vremetraeweto na testot po hemija iznesuva 120 minuti i se raboti bez pauza. Testot sodrì okolu 50 ispitni zada~i, podeleni vo tri grupi spored vidot na zada~ite: - zada~i na koi se odgovara so zaokruùvawe na eden od ponudenite odgovori; - zada~i od otvoren tip na koi se odgovara so dopolnuvawe ili povrzuvawe, kako i re{avawe na poednostavni pra{awa i problemi, pri {to se odgovara na baraniot na~in i na opredelenoto mesto; - posloèni zada~i i problemi preku koi u~enikot treba da ja pokaè celata postapka na re{avawe, da dade podolg odgovor ili obrazloènie. Za vreme na ispitot u~enikot moè da koristi kalkulator, a ne e dozvoleno koristewe na periodniot sistem na elementite (potrebnite podatoci od periodniot sistem se dadeni vo zada~ite). 11

14 6. NAÎN NA OCENUVAWE Vkupniot broj bodovi {to moàt da se osvojat na ispitot e 90. To~en odgovor na zada~ite so pove}e~len izbor (vo koi se bara u~enikot da izbere eden od odgovorite {to se ponudeni) se ocenuva so 1 bod. Dokolku to~no gi re{i zada~ite od ovoj tip u~enikot moè da osvoi okolu 30 boda. To~niot odgovor vo zada~ite na koi se odgovara so dopolnuvawe ili povrzuvawe, kako i re{avawe na poednostavni pra{awa i problemi na koi se bara kus odgovor (so eden ili nekolku zborovi), se ocenuva so 2-3 boda. So to~noto re{avawe na vakvite zada~i u~enikot moè da osvoi okolu 30 boda. Zada~ite na koi se bara da se pokaè kako se re{ava nekoja zada~a (problemska situacija), da se diskutira, obrazloì ili vrednuva nekoe re{enie ili stav se ocenuvaat taka {to oddelno se ocenuva to~noto re{avawe vo sekoja faza od odgovaraweto na barawata na zada~ata. Zavisno od brojot na barawata ovie zada~i se ocenuvaat so 4 do 5 boda. Na vakvite zada~i, ako to~no gi re{i, u~enikot moè da osvoi okolu 30 boda. Ocenuvaweto }e se vr{i eksterno i centralizirano (na edno mesto) od strana na nezavisni ocenuva~i, vrz osnova na odnapred izgotveno upatstvo i usoglaseni kriteriumi. Minimalniot broj bodovi za da se poloì ispitot po hemija, kako i rasponot na bodovite za sekoja od pozitivnite ocenki (dovolen - 2, dobar - 3, mnogu dobar - 4 i odli~en - 5) go utvrduva Dràvniot maturski odbor, za sekoja ispitna sesija posebno, na predlog na Dràvnata maturska predmetna komisija po hemija, po sproveduvaweto na ispitot. 12